Komisar Navracsics: Zaposljivost je univerzalno merilo šolskih sistemov

Evropske države imajo zelo različne pristope k šolstvu, kar odpira vprašanja o primerljivosti izobraževalnih sistemov, vendar evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics meni, da obstajajo univerzalni kriteriji za ocenjevanje. Eden takšnih je zaposljivost, kar je osnova za evropske usmeritve.

Po besedah komisarja nekateri ne priznavajo rezultatov ocenjevanj znanja PISA, ki jih izvaja OECD, češ da merijo zgolj tehnično, matematično in digitalno znanje, ker sami zagovarjajo bolj humane, nove pristope k izobraževanju.

"Mislim, da je šolski sistem vedno vpet v splošno strukturo nacionalne tradicije in nacionalne kulture določene države. Zato je zelo težko primerjati finski sistem s španskim, bolgarskim in na primer irskim. Vendar če pogledamo napredek čez čas - in dosežke in delovanje študentov čez čas je mogoče izmeriti - smo že bližje rešitvi. Določeni kriteriji so namreč univerzalni, na primer zaposljivost ali socialno državljanstvo, demokratične veščine. Vse to se da izmeriti," je Navracsics povedal v intervjuju ob robu tridnevnega svetovnega kongresa Unesca o prosto dostopnih izobraževalnih virih, ki se je danes sklenil v Ljubljani.

Na podlagi teh kriterijev potem EU oblikuje svoje scenarije za prihodnost, je dejal komisar, ki opaža nagibanje držav k bolj prožnim, inovativnim oblikam izobraževanja, ki presegajo šole in vključujejo vse elemente neformalnega izobraževanja ter poudarjajo pomen vseživljenjskega učenja.

Komisar se je dotaknil tudi nedavne študije OECD, ki kaže na nižanje plač v izobraževanju in višanje povprečne starosti učiteljev. Navracsics je poudaril, da je izobraževanje v izključni pristojnosti posameznih držav članic, vendar skoraj vse trenutno spreminjajo svoje sisteme.

"Trenutno res nimamo mehanizmov in instrumentov, da bi članicam pomagali zvišati raven učiteljskih plač, vendar se zelo zavedamo dejstva, da sta finančna situacija učiteljev in njihova predanost reformam izobraževanja, kar pomeni tudi njihova predanost učinkovitosti evropskega izobraževalnega sistema, tesno povezani."

EU zato spodbuja članice, naj zvišajo plače učiteljem, če jim to dopuščata njihovo gospodarsko in proračunsko stanje, je dejal.

Navracsics meni, da je rezanje proračuna za izobraževanje verjetno najbolj boleča posledica gospodarske krize v Evropi. "Vendar mislim, da se trend ravno v tem trenutku spreminja, saj si večina članic preprosto ne more dovoliti novih rezov, ne da bi pri tem ogrozila prihodnje generacije."

EU skuša pomagati z različnimi ciljnimi projekti, kot so Erasmus+ in projekti za izboljšanje infrastrukture šol ter pomoč socialno ogroženim učencem, je dejal.

Unija ima pomembno vlogo tudi pri izmenjavah študentov in profesorjev med evropskimi univerzami. "Mislim, da ni naključje, da je Erasmus+, ki temelji na mobilnosti študentov, eden najbolj priljubljenih in najbolj uspešnih projektov evropske integracije."

Po komisarjevih besedah naj bi se Erasmus+ v prihodnosti razširil, da bi priložnost za sodelovanje dobili tudi tisti, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij, in srednješolci.

Izobraževalni sistem je po mnenju Navracsicsa tudi ključni mehanizem vzgoje v multikulturni evropski družbi, ki jo čedalje bolj oblikujejo tudi migracije.

"Po mojem mnenju so izobraževalni sistemi najbolj vpliven mehanizem socializacije, demokratične in nacionalne. Če je torej izobraževalni sistem dovolj vključujoč, je lahko dobro orodje za spreminjanje migrantov v zveste državljane določene države."

Po drugi strani pa je eden glavnih elementov nacionalnih učnih načrtov prenašanje znanja o nacionalni kulturi, zgodovini, demokratičnih vrednotah in nacionalnih vrednotah na mlade rodove, tako domačinov kot migrantov, je dejal.

Navracsics meni, da evropskim šolskim sistemom v glavnem uspeva ohranjati ravnotežje med poudarjanjem strpnosti in odprtosti na eni ter ohranjanjem kulturnih posebnosti na drugi strani.

"Pred dvema letoma smo začeli s tako imenovanim Pariškim procesom, ki poudarja pomen izobraževanja in demokratične socializacije za učenje demokratičnih vrednot in oblikovanja demokratičnega državljanstva skozi izobraževanje," je spomnil.

Evropski izobraževalni sistem naj bi po mnenju komisarja mlade naučil biti ponosni državljani svoje domovine, poznavalci svoje kulture in tradicije, ki so hkrati odprti do drugih narodnosti. "Prepričan sem, da je oboje tesno povezano. Odprti smo lahko samo, če smo ponosni na svojo nacionalno, regionalno in lokalno identiteto," je dejal Navracsics.