REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Klimatske migracije so neizogibne: 1,2 milijarde ljudi se bo selilo »proti polom«. Je rešitev v »globalnem državljanstvu«?

Klimatske migracije so neizogibne: 1,2 milijarde ljudi se bo selilo »proti polom«. Je rešitev v »globalnem državljanstvu«?Inštitut za ekonomijo in mir – možganski trust s sedežem v Londonu – ocenjuje, da bi lahko bilo zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 30 letih razseljenih okoli 1,2 milijarde ljudi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Migracije že danes sprožajo politične pretrese, zlasti v evropskih državah.

Podnebne spremembe bodo razselile milijone ljudi, zato se Vincova sprašuje, ali ne bi morali ponovno razmisliti o svojem odnosu do množičnih migracij?

Toda to je šele začetek.

Kot v svoji najnovejši knjigi ugotavlja podnebna novinarka Caia Vince, so migracije, ki nas čakajo, nujne – in bodo ob tem dejansko neustavljive.

V svoji novi knjigi »Nomad Century: How Climate Migration Will Reshape Our World« trdi, da bi morali opustiti zastarele mejne kontrole in sprejeti množične migracije.

Podnebne spremembe bodo namreč razselile milijone ljudi, zato se sprašuje, ali ne bi morali ponovno razmisliti o svojem odnosu do množičnih migracij?

Sama je prepričana, da bo množična migracija proti zemeljskim polom človeštvu pomagala preživeti podnebno krizo.

Dejstva so neizprosna. Planet bi se lahko do konca 21. stoletja segrel za več kot štiri stopinje Celzija.

»Migracije moramo upravljati tako, da ne bodo katastrofalne ... ampak varen, produktiven prehod v trajnostno prihodnost,« opozarja Caia Vince.

Zaradi tega bodo ogromna območja kopnega ostala nenaseljena, milijoni ljudi pa bodo prisiljeni najti nove domove, opozarja Caia Vince.

»Ljudje se bodo morali preseliti (iz) krajev, kjer ni pogojev za življenje,« je dejala v četrtkovem pogovoru Kraljevega združenja umetnosti, ki ga povzema Euronews.

»Migracije moramo upravljati tako, da ne bodo katastrofalne ... ampak varen, produktiven prehod v trajnostno prihodnost,« opozarja Caia Vince.

Klimatske spremembe in okoljski begunci - Kiribati
Klimatske spremembe in okoljski begunci - Kiribati. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Koliko ljudi bo moralo migrirati zaradi podnebne krize?

Inštitut za ekonomijo in mir – možganski trust s sedežem v Londonu – ocenjuje, da bi lahko bilo zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 30 letih razseljenih okoli 1,2 milijarde ljudi.

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo od leta 2008 okoli 21,5 milijona ljudi prisilno razseljenih zaradi vremenskih razmer.

Inštitut za ekonomijo in mir – možganski trust s sedežem v Londonu – ocenjuje, da bi lahko bilo zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 30 letih razseljenih okoli 1,2 milijarde ljudi.

Ko bodo poplave, požari in vročinski valovi vse pogostejši, bodo nekatera območja planeta postala meja neprimerna za bivanje.

Vincova kot primer navaja Mumbaj - kjer 9 milijonov ljudi živi v barakarskih naseljih.

»Teh 9 milijonov ljudi nikakor ne more imeti klimatskih naprav v svojih slumih,« pravi in ​​dodaja, da se med vročinskimi valovi redno soočajo z izpadi električne energije.

»To velja tudi za velike dele Bangladeša, tudi za kraje po Afriki, po Ameriki, obstajajo kraji, ki se ne bodo mogli prilagoditi tem ekstremnim temperaturam.«

Selitev na severne zemljepisne širine je neizogibna, pravi Vincova – in na to ne bi smeli gledati kot na nekaj nujno slabega.

Suža na poljih ljudi sili v beg...
Suša na poljih ljudi sili v beg... Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Populistične vlade ... migrante v bistvu uporabljajo kot grešnega kozla za vse, za težave s službo, za neuspešne sisteme socialne varnosti in socialnega varstva,« poudarja Vincova.

»Vendar ogromno študij kaže, da migranti povečajo bogastvo, povečajo produktivnost mest, kjer se dobro vključijo.«

O tem, kako migracije pozitivno vplivajo na razmere v državah res obstaja veliko podatkov, kot smo poročali na primer tukaj in tukaj.

Ta pritok ljudi bo obogatil mesta na globalnem severu, trdi avtorica. Lahko bi na primer pomagalo odpraviti demografske težave na kontinentih, kot je Evropa, kjer se prebivalstvo postopoma stara.

Ena od možnosti je, da Združeni narodi ljudem ponudijo »globalno državljanstvo«.

Podnebna novinarka ponuja več različnih rešitev.

Ena od možnosti je, da Združeni narodi ljudem ponudijo »globalno državljanstvo«, kategorijo, ki bi delovala poleg obstoječih nacionalnih državljanstev.

Na nacionalni ravni bi morale vlade novim prišlekom omogočiti delo, zakonito plačevanje davkov in sodelovanje v družbi.

Pri tem je seveda ključno vprašanje, ali se bo Zemlja res segrela za štiri stopinje?

V pariškem sporazumu iz leta 2015 se je mednarodna skupnost strinjala, da bo poskusila omejiti segrevanje na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.

Toda glede na Climate Action Tracker smo na dobri poti, da se do leta 2030 segrejemo za 2,7 stopinje Celzija.

Bodo to rezultati klimatskih sprememb?
Bodo to rezultati klimatskih sprememb? Vir Zajem zaslona, Twitter

K temu bo seveda še dodatno pomagala vojna v Evropi, ponovno vračanje k fosilnim gorivom, predvsem pa k najbolj umazanemu med njimi – premogu.

Zemlja bi se verjetno lahko segrela za 4 stopinje Celzija, pravi Vincova, ko gremo mimo »sprožilnih točk«, ki sprožijo začarane kroge nepovratnih sprememb.

Če se na primer permafrost - ki pokriva četrtino kopnega na severni polobli - odmrzne, se bo v ozračje sprostila ogromna količina CO2 in metana.

»Pravzaprav obstaja resna nevarnost, da bomo dosegli te katastrofalne temperature,« opozarja Vincova.

»Moramo biti pošteni do ljudi glede tega, s čim se soočamo.«

Zaradi teh tveganj je še toliko bolj nujna prenova naših migracijskih sistemov.

Samo ti lahko zaščitiš naš planet za prihodnje rodove. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Prihodnost je zelo nepopisana … imamo še veliko možnosti,« je dejala Gaia Vince.

Samo v letu 2017 so bile zaradi klimatskih sprememb migracije zabeležene v 130 državah sveta, razseljenih je bilo več kot 19 milijonov ljudi. Glavni razlogi so bile poplave in orkani.

Toda v zadnjih letih se razmere hitro slabšajo.

Samo v letu 2017 so bile po podatkih Centra za opazovanje razselitev zaradi klimatskih sprememb migracije zabeležene v 130 državah sveta, razseljenih pa je bilo več kot 19 milijonov ljudi.

Glavni razlogi so bile poplave in orkani.

To je več ljudi, kot pa jih je bilo istega leta pregnanih zaradi vojn in oboroženih konfliktov.

Temperature pa še naprej naraščajo in bodo te procese še poslabšale.

Bodo ograje ustavile 1,2 milijardi ljudi?
Bodo ograje ustavile 1,2 milijardi ljudi? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Prebivalci Maršalovih otokov, Vanuatua in Kiribatija že danes bežijo pred visokimi valovi in iščejo zatočišče v drugih državah, tudi v ZDA.

Toda po drugi strani znanstveniki opozarjajo na možnost novih konfliktov, tudi spopadov in vojn zaradi migracij in klimatskih sprememb.

Prav zato gre za tako resno vprašaje, da bi bilo res nujno, da pri njegovem reševanju sodeluje ves svet.

To pa verjetno zahteva marsikaj – med drugim tudi spremembo sedanje sestave stalnih članic Varnostnega sveta OZN, v katerem imajo premoč zahodne države, hkrati pa ni mnogih držav, ki so gospodarsko napredovale in bi lahko dale velik prispevek k mednarodni varnosti.

A to je že druga zgodba…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke