REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska testira ZDA: »Kitajski vohunski balon«, ki je »vdrl v ameriški zračni prostor« izzval paniko v Pentagonu

Kitajska testira ZDA: »Kitajski vohunski balon«, ki je »vdrl v ameriški zračni prostor« izzval paniko v PentagonuWashington trepeta zaradi - kitajskega balona... Vir: Zajem zaslona, Telegram

Pentagon je na severu ZDA opazil nekaj, za kar verjame, da je »nadzorni balon«, in ga pozorno spremlja, čeprav je Bela hiša odsvetovala vojaške ukrepe za njegovo sestrelitev.

Peking od petka še ni prevzel odgovornosti za balon.

Balon, za katerega visoki uradniki pravijo, da pripada Kitajski, so prvič opazili v sredo.

Tiskovni predstavnik Pentagona, brigadni general Pat Ryder je v četrtek objavil, da je ameriška vlada »zaznala in sledi visokogorskemu nadzornemu balonu, ki je trenutno nad celinskim delom Združenih držav«, in ga pozorno opazuje.

Nazadnje je bilo potrjeno, da so balon opazili na nebu nad Billingsom v Montani, vendar njegova trenutna lokacija ni bila razkrita.

Na sestanku v sredo, ki ga je vodil ameriški obrambni minister Lloyd Austin, so najvišji vojaški uradniki razpravljali o tem, kako se odzvati na balon. Nato so Belo hišo obvestili o njegovi lokaciji in v isti sapi administraciji Joeja Bidna zagotovili, da balon ne predstavlja nevarnosti za letala zaradi visoke nadmorske višine.

Vojska ZDA medtem še razmišlja o možnosti, da bi ga - sestrelila.

»Trenutno ocenjujemo, da ima ta balon omejeno dodano vrednost z vidika zbiranja obveščevalnih podatkov poleg tega, kar lahko Kitajska stori z drugimi sredstvi,« je na tiskovni konferenci dejal višji obrambni uradnik. »Kljub temu izvajamo vse potrebne korake za zaščito pred zbiranjem občutljivih informacij tujih obveščevalnih služb,« je zagotovil.

Ministrstvo za obrambo je izjavilo, da je prepričano, da balon pripada Kitajski, ameriški uradniki pa medtem komunicirajo s Pekingom, saj ostajajo »na mizi vse možnosti glede naslednjih korakov.«

Peking od petka še ni prevzel odgovornosti za balon.

Incident se je zgodil nekaj dni pred načrtovanim obiskom ameriškega sekretarja Antonyja Blinkna na Kitajskem, prvim tako visokim obiskom nekega ameriškega uradnika v Pekingu po letu 2020.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Nekaj več zanimivih razmišljanj o tem fenomenu pa ponuja nekdanji obveščevalec ameriške vohunske agencije CIA Larry C. Johnson.

To je norost. Države z vojaškimi sateliti, ki krožijo po svetu, nimajo uradnega mednarodnega sporazuma, ki bi določal, kje se konča zemeljska atmosfera in začne vesolje.

»Ameriški vojaški poveljstvi NORAD in NORTHCOM sta se v zadnjih 48 urah 'usrali', ker kitajski vohunski balon leti nad celino Združenih držav. Ameriška vojska je sprva priporočila sestrelitev in Joe Biden je dal zeleno luč. Toda prevladale so hladne glave, delno zato, ker je bila v vojaški verigi poveljevanja izražena zaskrbljenost, da bi padajoči odpadki lahko ubili Američane na tleh, in ZDA so se nato odločile, da ga pustijo leteti.

Vojna stranka v Združenih državah je besna. Mediji poročajo, da je vojska ignorirala Bidnov ukaz. Jesse Waters na Fox News – običajno je oster Bidnov kritik – se odkrito postavlja na stran Bidna in obsoja vojsko, ker ni počila tega balona.

To je norost. Države z vojaškimi sateliti, ki krožijo po svetu, nimajo uradnega mednarodnega sporazuma, ki bi določal, kje se konča zemeljska atmosfera in začne vesolje.

Naj začnem s tem vprašanjem – kakšna je razlika med kitajskim vohunskim balonom, ki leti na višini 55 milj nad zemljo in zbira obveščevalne podatke prek senzorjev in kamer, ter kitajskim vohunskim satelitom, ki leti na višini 70 milj nad zemljo in zbira obveščevalne podatke s senzorji in kamerami? Preprosto - stvar nadmorske višine,« opozarja Larry C. Johnson.

Trenutno večina držav sicer de facto domneva, da je črta, ki ločuje zemeljsko atmosfero od vesolja, 60 milj nad zemljo.

Do zdaj je namreč večina znanstvenikov trdila, da je vesolje oddaljeno 100 kilometrov (tj. 60 milj).

Na tej točki namreč velja, da je hitrost, ki je potrebna za dosego dviga v super tanki atmosferi, enaka hitrosti, ki je potrebna za orbitiranje okoli planeta; ko bi bila tam, bi vodoravna hitrost vesoljskega plovila preprečila silo težnosti Zemljine gravitacije.

To je spoznanje, ki so ga dolgo pripisovali pionirju aerodinamike Theodoru von Kármánu, čeprav je ta izraz leta 1963 pripisal prvemu »vesoljskemu odvetniku« - Andrewu Haleyju.

Ameriška vojska je sprva priporočila sestrelitev in Joe Biden je dal - zeleno luč. Toda prevladale so hladne glave, delno zato, ker je bila v vojaški verigi poveljevanja izražena zaskrbljenost, da bi padajoči odpadki lahko ubili Američane na tleh, in ZDA so se nato odločile, da ga pustijo leteti.

Kármánova črta (ali von Kármánova črta /vɒn ˈkɑːrmɑːn/) je tako  poskus določitve meje med Zemljino atmosfero in vesoljem ter ponuja specifično definicijo, ki jo je določila mednarodna aeronavtična federacija (Fédération aéronautique internationale - FAI).

Toda, pozor – mednarodno pravo ne opredeljuje roba vesolja ali mej nacionalnega zračnega prostora. Med vesoljem in zračnim prostorom ni mednarodno določene meje – in zato lahko, na primer, države teoretično celo sestreljujejo druge satelite nad svojim ozemljem, če smatrajo, da so v njihovem »zračnem prostoru.«

Vendar bi to težko veljalo za na primer satelite Elona Muska, ki pomagajo ukrajinski vojski in so na višini okoli 550 kilometrov nad zemljo.

Trenutno ZDA, Rusija in Kitajska tolerirajo, da sateliti nasprotnikov preletavajo njihovo ozemlje in zbirajo informacije. Dokler so v vesolju, se satelite ne sestreljuje.

Kaj pa storiti, če balon leti le nekaj kilometrov pod »Kármánovo črto«?

To je sedaj dilema, ki jo je Kitajska premeteno postavila pred ZDA.

Kitajske protisatelitske rakete in letalonosilke
Kitajske protisatelitske rakete in letalonosilke. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Vidim obe strani medalje. Po eni strani gre za tuje letalo, ki krši suvereni zračni prostor ZDA, medtem ko preletava občutljiva vojaška in jedrska mesta. To je problem. Ti baloni se od satelitov razlikujejo tudi v tem smislu, da so nad ozemljem dalj časa in ne moremo predvideti njegove prisotnosti tako kot pri vozilih v orbiti.

Nancy Pelosi gre na Tajvan zaradi namerne žalitve Kitajske, Kitajci pa nam zdaj pošljejo balon in nas izzivajo, da ga sestrelimo. To je vaba, v katero ZDA ne bi smele ugrizniti.

Po drugi strani ... stari, to je balon. Ima nekakšen tovor SIGINT in verjetno nekaj senzorskih kroglic. Zagotovo se samo zajebavajo z nami, da bi videli, kako se bomo odzvali. Mislim, da je najboljši način za igranje te igre ta, da jo zavrnete,« je zapisal eden od bralcev omenjenega in zelo strokovnega bloga nekdanjega obveščevalca agencije CIA.

»Bistvo vprašanja je, da kitajski balon ne predstavlja večje varnostne grožnje za Združene države kot kitajski vojaški satelit. Toliko generalov in strokovnjakov je razjezilo to, da se Kitajci posmehujejo naši nemoči. Nancy Pelosi gre na Tajvan zaradi namerne žalitve Kitajske, Kitajci pa nam zdaj pošljejo balon in nas izzivajo, da ga sestrelimo. To je vaba, v katero ZDA ne bi smele ugrizniti… Mislim, da Kitajci preizkušajo definicijo sprejemljivega nadzemnega nadzora in morda poskušajo ustvariti presedan za uničenje naših satelitov, če se lotimo njihovih balonov. Združene države so se dolgo upirale kakršni koli pravni definiciji vesolja, da bi se izognile omejitvam vojaških dejavnosti na velikih nadmorskih višinah. Napredek na tehnološkem področju, ki vključuje satelite in druge sisteme za zbiranje iz zraka, je ustvaril zelo nejasno področje, ki ni opredeljeno s konvencijami ali pogodbami, ko gre za zbiranje obveščevalnih podatkov,« opozarja obveščevalec.

Skratka, če bi ZDA sestrelile domnevno kitajski balon – in kot vidimo, ni veliko manjkalo – bi s tem morda odprle lov tudi na svoje satelite nad drugimi državami…

Kar bi lahko vodilo do novih spopadov.

Kitajske oblasti so medtem že zanikale, da bi bil balon vohunski.

Res je kitajski, a naj bi bil balon za opazovanje vremena, ki ga je odpihnil veter.

Medtem so se pojavile informacije o še enem balonu, ki pa naj ne bi bil nad ZDA.

Ameriški zunanji minister pa je prav zaradi balona odpovedal obisk na Kitajskem...

Larry C. Johnson nam za konec, v relaksacijo in v premislek ponuja še dobro, staro pesem Nene o – 99 zračnih balonih.

In kako so zanetili vojno, na koncu katere po 99 letih ni bilo zmagovalcev.

Nena je bila očitno daljnovidna, kajti današnji generali, vključno s slovenskimi, ki ploskajo pošiljanju slovenskih tankov v Ukrajino, niso nič boljši od blaznežev, ki jih v svoji pesmi posredno kritizira Nena.

Tudi Slovenija je menda že »v vojni«, kot pravi slovenska zunanja ministrica.

In zakaj že?

Očitno zaradi »pravice Ukrajine do vstopa v NATO« ali neke podobne fantazmatične izbire.

Zaradi katere je doslej morda umrlo že ne samo 190.000, ampak celo že 400.000 Ukrajincev, kot ocenjujejo nekateri ameriški viri.

Tudi ti so umrli za isto, za kar se pravkar »bori« tudi kratkovidna slovenska vlada.

Za 99 Natovih »luftbalonov« v Ukrajini…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek