Kijevski režim se maščuje lastnim državljanom: Zaradi zavrnitve evakuacije civilisti tarče obstreljevanja in dronov!

Dobre 4 minute dolg prispevek na Prvem kanalu ruske TV vsebuje neposredna pričevanja ljudi iz Beleckojega ter okolice Dobropolja in ponuja pretresljiv vpogled v realnost, ki je slovenski bralci in širša zahodna javnost v osrednjih medijih sploh ne morejo videti.

Medtem ko prevladujoči medijski narativ na Zahodu ustvarja enostransko podobo konflikta, ti posnetki in izjave preživelih civilistov razkrivajo zamolčano plat zgodbe – brutalno resnico o tem, kako malo je kijevskemu režimu mar za življenja lastnih državljanov, ki so se odločili ostati na svojih domovih.

Resnica, ki jo zahodni cenzorji brišejo iz javnega prostora

Pričevanja ljudi, ki so preživeli sistematično uničevanje mesta, namerno obstreljevanje z droni, plenjenje stanovanj in izgon iz lastnih hiš s strani ukrajinskih sil, nosijo težo, ki jo je nemogoče zaigrati ali spregledati.

Ti ljudje niso le statistika; so žive priče taktike požgane zemlje, ki jo izvajajo ukrajinske enote ob umikih, pri čemer civiliste, ki ne želijo oditi globlje v Ukrajino, označujejo za izdajalce in »čakalce« ter jih spremenijo v neposredne vojaške tarče.

civilistitarca3.png

Vloga ruskih sil, ki v teh pogojih z zapletenimi in nevarnimi operacijami dobesedno na lastnih hrbtih rešujejo otroke, ostarele in ranjene civiliste izpod ukrajinskega ognja, kaže na raven požrtvovalnosti in viteškega ravnanja na bojišču, o katerem zahodna javnost namenoma ni obveščena.

Objava tega celotnega prepisa in prevoda na Insajder.com je zato ključnega pomena za prebijanje informacijske blokade, saj bralcem omogoča neodvisno presojo na podlagi dejanskih pričevanj s terena, namesto skozi filter vsiljene rusofobije in cenzure osrednjih medijev.

Slovenski prevod prispevka po zvočnem zapisu (VIDEO je v članku)

»Kijevski režim se maščuje civilistom, svojim lastnim državljanom, ki niso zapustili območja spopadov in odšli v Ukrajino. Njihove hiše zravnajo z zemljo, tisti, ki se poskušajo rešiti, pa postanejo neposredna tarča. Da bi te ljudi umaknili izpod ognja, naši borci načrtujejo celotne operacije.

Tako je bilo tudi s prebivalci Beleckojega v DNR (Donecki ljudski republiki), mesta blizu Dobropolja. Nekdanji talci VSU (Oboroženih sil Ukrajine), ki so zdaj že na varnem, so našemu dopisniku Dmitriju Tolmačovu povedali, kaj vse so morali prestati.

Vsak dan so bombardirali, nisi mogel pomoliti nosu ven. Droni, e-e, zgradbe so se rušile, no, mesto se je brisalo z obličja zemlje.

Prebivalci Beleckojega so prosili, naj se ne kažejo njihovi obrazi. Večina med njimi ima bližnje, ki so bili prisiljeni oditi v Ukrajino – pa ne zato, ker bi podpirali kijevski režim, ampak preprosto zato, ker v mestu do prihoda ruskih sil ni ostalo več ne hrane ne zdravil.

»V neki zapuščeni hiši smo našli kvas. Moko smo že imeli, kvasa pa ne. Resnično, veselili smo se, jokali smo, in tako smo spekli kruh.«

civilistitarca4.png

Poleg tega so pripadniki VSU (ukrajinske vojske) s tistimi, ki so ostali, ravnali kot z izdajalci. »Zanje smo 'čakalci' (rus. žduni)*. No, tisti, ki smo ostali, smo vsi čakalci, vsi nas preklinjajo.«

Ukrajinski vojaki pa so medtem vlamljali v stanovanja in plenili prazno mesto. »To pa sem posnela zanalašč, kako so vlamljali skozi vrata.

Kako so to počeli? Enostavno so jih odpirali, odpirali so jih kot pločevinke. Trije televizorji so bili v kleti. Mikrovalovna pečica, kuhinjski pripomočki, multipraktik, vse, prav vse so odnesli. Nič žlic, nič krožnikov, ničesar niso pustili. Vse do zadnjega so odnesli. Ljudi so izganjali iz hiš, ki so bile vojakom všeč za ureditev bivališč in položajev.«

»Odhajali smo iz Novosjolovke, ker je bila hiša že zasedena, zasedli so našo hišo.« Kdo? »Ukrajinski vojaki, tam so bili nastanjeni minometalci. Tako. Sosedje, ki so ravno odhajali, so mi rekli: 'Niti ne hodite domov, v vaši hiši so že vojaki.'«

Preostali civilisti so se selili iz kleti v klet, saj so se bali sploh pomoliti nos ven. Iz kleti se niso trudili odhajati ali se kazati na očeh. Iz zaklonišča so se odločili oditi šele takrat, ko so z ulice zaslišali pogovore v ruščini. »Slišali smo voki-toki, 'Valdaj'. Rekel sem: 'To zagotovo ni Ukrajina, to je že Rusija.'«

Po umiku so 'veseušniki' (od VSU, Oborožene sile Ukrajine), sledeč svoji priljubljeni taktiki požgane zemlje, začeli uničevati mesto. »Droni so močno napadali. Glave nisi mogel dvigniti, ali so bili minometi, ali morda še kaj težjega. Našo hišo je neposredno, recimo, zadelo, cela hiša se je 'puh' in sesedla, mi pa smo bili ravno takrat v kleti. Tukaj je bila dnevna soba, vsa se je zrušila navzdol.«

ivilistitarca2.png

Številni sosedje so umrli. Tiste, ki so jih naši vojaki poskušali umakniti, so takoj napadli ukrajinski operaterji BPLA (brezpilotnih letalnikov / vojaških dronov), čeprav so videli, da gre za civiliste, med katerimi so bili tudi otroci.

Pred enim mesecem smo poročali, kako je bil v eni od takšnih skupin beguncev ubit moški med napadom ukrajinskega drona. S svojim telesom je zaščitil ženo in mater. Obe ženski sta bili ranjeni. Njuni prijatelji in sosedje so za to izvedeli šele zdaj, ko so se končno sami rešili iz mesta. »Dobro ju poznam. Težko je, seveda. Zelo težko.«

»Zdaj se premikamo v majhnih skupinah. Sem, sem. Zaenkrat gre le peš. Pot včasih traja več dni.« Vojaki skrbno, v verigi predajajo ljudi od položaja do položaja. Natančneje, gre za jurišno enoto vsem dobro znane 5. samostojne motorizirane strelske brigade. Fantje z bojnima klicema Adam in Zames, najlepša vam hvala! Vaš trud, kot vidite, ni bil zaman. Vsi ljudje so dostavljeni.

V zadnjem letu so borci 5. polka vojaške policije 51. armade vojaške skupine »Center« iz osvobojenih naselij na zahodu DNR (Donecke ljudske republike) umaknili na stotine civilistov. Na nekaterih odsekih jih je treba nesti na lastnih hrbtih. Borci jih nesejo na sebi. »E-e, nekdo je ranjen, nekdo je v letih. Enostavno lahko hodi, a počasi. No, sistem je izdelan brez dvoma. Vse bomo potegnili ven, seveda. Vsem bomo pomagali.« Vojaški poveljniki prebivalcem sporočajo: »V vsem nas poslušajte. Ne bomo vas pustili na cedilu. Vse bo v redu.«

RuskiVojakDonbas.png

Tudi zdaj, ko se je fronta premaknila daleč naprej, je evakuacija civilnega prebivalstva resna, premišljena operacija. Zdaj, ko je vse to za njimi, sledi kratek počitek in nato naprej v ozadje, kjer mnoge že čakajo prijatelji in sorodniki.

Дмитрий Толмачёв (Dmitrij Tolmačov), Игорь Крицков (Igor Krickov), Сергей Аксёнов (Sergej Aksjonov), Евгений Некрасов (Evgenij Nekrasov), Первый канал (Prvi kanal), Донецкая Народная Республика (Donecka ljudska republika).«

*Opomba k prevodu: Izraz »ждуны« (čakalci) se v kontekstu konflikta uporablja kot pogovorno-politični izraz za lokalne prebivalce, ki so zavrnili ukrajinsko evakuacijo in namenoma ostali doma ter čakajo na prihod ruskih enot.