Katalonija kot "primer dvojnih standardov in licemerja svetovne politike"

Ob molku številnih vodilnih evropskih politikov ter ocenah dvojnih kriterijev EU ob obravnavanju vprašanj povezanih s samoodločbami so se v evropskih državah odzvali tudi kritiki nasilja španske policije ob referendumu o neodvisnosti Katalonije.

Dan po referendumu v Kataloniji so se številni politiki in javne osebnosti že odzvale na dogajanje v Španiji.  Velika večina katalonskih volivcev se je v nedeljo sicer izrekla za neodvisnost Katalonije. Volilna udeležba je bila okoli 42 odstotkov, za veljavnost referenduma pa v katalonskem zakonu ni določena najnižja udeležba na referendumu. Referendumski dan je sicer zaznamovalo nasilje, ob intervencijah policije pa je bilo ranjenih skoraj 900 ljudi.

Pozivi k dialogu in kritika molka EU

Nemčija je v odzivu na nedeljsko dogajanje v Kataloniji pozvala k ohranitvi miru. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je špansko vlado v Madridu in regionalno katalonsko vlado v Barceloni pozval k čimprejšnjim pogovorom, prek katerih bi dosegli trajno rešitev in premagali notranje delitve.

V Pragi je tiskovni predstavnik češkega predsednika Miloša Zemana, Jiri Ovčaček ocenil, da nasilje v Kataloniji pomeni konec evropskih sanj. Nekdanji češki predsednik Vaclav Klaus je ravnanje španske policije na dan referenduma ocenil kot nesprejemljivo ter Evropsko komisijo pozval, naj obsodi nasilje.

In kakšno je vaše mnenje - ali podpirate neodvisnost Katalonije ? Odgovorite na anketo !

Zaskrbljenost nad dogajanjem v Kataloniji je izrazil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je dejal, da se je ponovno pokazalo, da se mirna rešitev oddaljuje, če pride do izgredov in skrajnih stališč. "V takšnih primerih je težko zavzeti stališča, ki zahtevajo dialog in pozitivno rešitev," je še dejal.

V Varšavi je poljsko zunanje ministrstvo izrazilo upanje, da se bodo razmere v Kataloniji kmalu stabilizirale, odnosi med Barcelono in Madridom pa vzpostavljeni na temelju španske ustave, dialoga in kompromisov.

Tiskovni predstavnik ruske vlade Dmitrij Peskov je v odzivu dejal, da je katalonski referendum notranja zadeva Španije. Ni se želel odzvati na ravnanje španske policije na dan referenduma, dejal je le, da je za Moskvo neprimerno, če kdo komentira metode dela ruskih varnostnih sil, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Po dogajanju v Kataloniji, kjer je bilo včeraj ob poskusih policije, da prepreči glasovanje, ranjenih več sto ljudi, je tudi EU postala tarča kritik. V celotni EU sta se namreč odzvala samo dva predsednika vlad, poleg slovenskega, ki je izrazil zgolj "zaskrbljenost", je nasilje, ki "nikoli ne more biti odgovor", obsodil še belgijski predsednik vlade Charles Michel.

Britanski zunanji minister Boris Johnson je zavzel povsem drugačno stališče, ko je dejal, da je "očitno, da smo zelo zaskrbljeni zaradi nasilja", ter da "upamo, da se bodo zadeve umirile, ob tem pa morate biti seveda občutljivi glede ustavne ureditve. Kot razumem referendum ni zakonit, zato pa je prišlo do težav."

Kritike takšnih stališč so v veliki Britaniji prišle večinoma iz strani nekaterih torijcev, ki so Veliko Britanijo že pred tem napotili na odhod iz EU. Po oceni Andrewa Rosindella, poslanca britanske konservativne stranke bi moral biti odziv EU "veliko močnejši" in bi po njegovi oceni tudi bil, če bi podobno dogajanje, kot se je odigralo v Španiji, lahko opazovali v kakšni drugi evropski državi. Zato se je EU po njegovi oceni znova pokazala "kot poponoma hipokritična."

"V drugih okoliščinah ni dvoma, da bi se EU odzvala ostro in udarila kakor tona opek. Tako pa demonstrirajo dvojne standarde: če bi se to dogajalo na Madžarskem ali v kakšni drugi državi, bi seveda videli drugačno reakcijo."

Nasilje je obsodil tudi s strani Evropskega parlamenta pooblaščeni pogajalec glede "brexita" Guy Verhofstadt, vendar je Evropska komisija dejala, da se na krizo ne bo odzvala vse do ponedeljka, v tiskovnem sporočilu pa je poudarila, da je bil referendum nezakonit in hrati obsodila nasilje španske policije.

"Svet je postal brlog, v katerem ni več pravil"

Zaradi številnih primerjav med primerom enostranske odcepitve Kosova in Katalonije so dogajanje v Španiji, ki neodvisnosti Kosova sicer ne priznava, budno spremljali tudi v Srbiji. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je dejal, da je stališče Evropske komisije, da je referendum o neodvisnosti katalonije nezakonit "najboljši primer dvojnih standardov in licemerja svetovne politike."

Na skupni tiskovni konferenci z grškim predsednikom Prokopisom Pavlopulosom se je v Beogradu vprašal, "kako to, da je referendum v Kataloniji nezakonit, medtem ko enostransko neodvisnost Kosova, pred katero sploh ni bilo referenduma, priznava 22 članic EU ?" "In kaj naj storim sedaj, ko bom šel v Bruselj? Katero vprašanje naj postavim ? Ali naj na rečem: "Le zakaj nas Srbe zmeraj obravnavate najslabše? Kako je mogoče, da referendum v Kataloniji ni zakonit, na Kosovu pa se lahko neodvisnost razglasi tudi brez referenduma ?," se je vprašal srbski predsednik. Ocenil je tudi, da so se v EU "igrali z usodami držav, ko so spreminjali meje na Balkanu, danes pa jim ni do igre, ko je ista nesreča potrkala na njihova vrata. Sedaj je položaj zelo resen." Istočasno pa je poudaril, da morajo Srbi ne glede na vse to graditi svojo prihodnost "skupaj s sosedi Albanci."

Katalonsko odločitev za samostojno državo je sicer pozdravil Nenad Čanak, predsednik Vojvodinske Lige socialdemokratov, ki je celo kot opazovalec odpotoval v Katalonijo. Slikal je tudi policijsko nasilje in objavil posnetek, pod katerega je zapisal "zamislite si, da so tu v črnih uniformah policisti ki so bili poslani iz Sarajeva v Republiko srbsko," da bi preprečili podoben referendum te entitete BiH. Vendar je nato pojasnil, da sam ne bi podprl podobne odcepitve Republike srbske od BiH.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je dejal, da "Srbija podpira celovitost Španije" saj je Španija "ena od največjih prijateljic Srbije." "Vse enostranska dejanja, ki niso v skladu z ustavnopravnim sistemom neke države in niso dogovorjena z osrednjimi oblastmi, predstavljajo kršitev mednarodnega prava. To se lahko zgodi vsaki državi v svetu. Če ni mednarodnega prava, potem ne obstaja nič, kar bi vas ščitilo, razen ljubezni in naklonjenosti velikih sil, kar je spremenljiva kategorija," je dejal Ivica Dačić. Nekdanji zunanji minister Srbije Vuk Jeremić je na podoben način zapisal, da "ljubimo Španijo, kot je Španija imela rada nas." "Ustava je zasnovana na nedeljivi enotnosti španske nacije, skupni in nedeljivi domovini Španiji. Bog naj vas blagoslovi," je zapisal Vuk Jeremić.

Tudi na levici v Srbiji je bilo mogoče slišati samo nekoliko drugačne glasove. Borko Stefanović, predsednik Levice Srbije nasprotuje separatizmu Katalonije, vendar istočasno obsoja nasilje policije do državljanov, ki so odšli na referendum. Dejal je, da je ta pokrajina tradicionalno mesto španske svobode in odpora fašizmu. "Ne moreta postati samostojna Krim in Katalonija, lahko pa Kurdistan in Kosovo. Svet postaja brlog, v katerem ni več pravil. Pravica do samoodločbe ima večjo težo," je zapisal na tvitru.