REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako lahko ZDA z enim stavkom, ki ga ne želijo zapisati - preprečijo vse bolj neizbežno vojno v Ukrajini

Kako lahko ZDA z enim stavkom, ki ga ne želijo zapisati - preprečijo vse bolj neizbežno vojno v UkrajiniTanki: Donetska in ukrajinska vojska. Vir: Twitter

Že od trenutka, ko je Rusija poslala predlog dogovora s članicami zveze NATO in ZDA je bilo jasno, kakšen odgovor bo dobila – oguljeno in neutemeljeno frazo, da ima vsaka država pravico, da se o zavezništvih odloča sama in je to njena pravica, da Moskva nima pravice do veta pri vstopu držav v nato in da je to, kar bodo naredile članice zveze NATO in Ukrajina pač zgolj njihova stvar.

ZDA ob kubanski krizi niso dale niti počenega groša za 'pravico Kube do lastne izbire zavezništva' in povsem enako ravna Rusija, ko gre za njene varnostne interese.

Svet pa seveda nikoli ni in ne bo deloval na ta način.

Sfere vpliva, zavezništva, tamponske cone – to se zdi današnjim politikom nekaj zastarelega, toda geopolitika nikoli ni prenehala delovati zgolj zaradi »procesov evrointegracij«, globalizacije in ekonomskega povezovanja, ki naj bi po prepričanju evrokratov odpravil te zastarele pojme.

Varnost je lahko zgolj celovita. Kar je za nekoga varno, je za drugo državo lahko nevarnost.

Da bi prišli do varnosti so zato dogovori in upoštevanje interesov drugih - nujno potrebni.

Če ne, sledijo enostranske poteze držav in zavezništev.

Zato se je geopolitika, ki ni nikoli res odšla, znova vrnila na velika vrata.

Vojakov Rusije je na mejah Ukrajine vse več,  morda že 265 000.

Nove enote pošiljajo tudi v Belorusijo.

Ne pozabimo: ZDA ob kubanski krizi niso dale niti počenega groša za »pravico Kube do lastne izbire zavezništva« in povsem enako ravna Rusija, ko gre za njene varnostne interese.

Požvižga se na grožnje ZDA in evropskih zaveznikov. Kajti nacionalna varnost in nacionalni interesi imajo zmeraj prednost pred gospodarskimi.

Toda tudi v Rusiji so se očitno že vnaprej zavedali, kakšen odgovor bodo dobili iz prestolnic članic zveze NATO, zato so istočasno poslali svoj varnostni predlog še v Washington.

In če bi bil ta zavrnjen, sedaj ponujajo še eno možnost – rešitev vse bolj napete ukrajinske krize z enim samim stavkom.

Zadeva je pravzaprav preprosta.

Če želi Washington skleniti dogovor z Moskvo glede varnostnih jamstev v Evropi, se mora strinjati zgolj z zavezo, da nikoli ne bo dovolil, da Ukrajina postane del NATO pakta.

Zadeva je pravzaprav preprosta. Če želi Washington skleniti dogovor z Moskvo glede varnostnih jamstev v Evropi, se mora strinjati zgolj z zavezo, da nikoli ne bo dovolil, da Ukrajina postane del NATO pakta.

Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v sredo na srečanju Mednarodnega diskusijskega kluba Valdai zavrnil zamisel, da bi bil kratkoročni moratorij na pridružitev Ukrajine sprejemljiv, in izjavil, da bi Moskva bila zadovoljna le z obljubo Washingtona, da bodo v tej državi enostransko zavrnili težnje Kijeva.

Zadeva se zdi na prvi pogled seveda absurdna – ZDA bi morale zapreti vrata v NATO, v kateri igrajo ZDA najpomembnejšo vlogo.

In to sporočiti Ukrajini, ki si želi v NATO prav zaradi lastne zaščite.

Toda po drugi strani gre za zelo preprosto rešitev krize.

Le takšna rešitev - nevtralna ali neuvrščena Ukrajina - bi lahko preprečila vojno.

Ukrajinski predsednik na meji
Ukrajinski predsednik na meji. Vir: Twitter

Vse ostale članice zveze NATO lahko tako še naprej ostanejo pri stališču, da bi Ukrajina morala biti sprejeta v NATO in tudi Ukrajina bi lahko še naprej ponavljala to željo.

Toda z ameriško blokado nikoli ne bi mogla vstopiti, ker imajo vse članice zveze NATO pravico do »veta« ob sprejemu novih članic.

V skladu s pravili Nata morajo namreč vstop vsake nove države-članice soglasno odobriti vse države, ki že spadajo v blok, ki ga vodijo ZDA, tako da bi sporazum Rusijo zgolj z eno državo zadostoval za konec upov Kijeva.

Spor bi teoretično lahko rešila celo - Slovenija, z enakim dogovorom o blokadi Ukrajine! Da se o tem niti ne razmišlja pa je dokaz, da so države v svetu formalno, ne pa dejansko enake.

Dovolj bi bil celo dogovor s kakšno drugo državo, če bi bile te res tako zelo samostojne in neodvisne, kot trdi NATO.

Spor bi teoretično lahko rešila celo - Slovenija, z enakim dogovorom o blokadi Ukrajine!

Da se o tem niti ne razmišlja pa je dokaz, da so države v svetu formalno, ne pa dejansko enake.

Za velike sile veljajo drugačna merila.

Na nedavni okrogli mizi je to izpostavil namestnik ruskega zunanjega ministra.

»To dobro znano formulo vrha v Bukarešti leta 2008, na kateri so se dogovorili, da bosta Ukrajina in Gruzija postali članici Nata, je treba odstraniti. Zamenjati jo je treba z razumevanjem, da se to nikoli ne bo zgodilo,« je dejal Sergej Rjabkov in se skliceval na srečanje v Romuniji, kjer je zavezništvo pod vodstvom ZDA leta 2008 sprejelo odločitev, da se bosta nekdanji sovjetski republiki sčasoma pridružili zvezi NATO.

In Nemčija je tedaj vstopu Ukrajine in Gruzije - nasprotovala, na kar se danes pozablja...

Rusija sedaj ponuja še eno, iz zornega kota logike delovanja velikih sil povsem sprejemljivo možnost – rešitev vse bolj napete ukrajinske krize z enim samim stavkom.

»Lahko pa bi se tudi ZDA pravno enostransko zavezale, da nikoli ne bodo glasovale za pridružitev Ukrajine in drugih držav Natu. O tej možnosti smo pripravljeni razmisliti,« je dejal Sergej Rjabkov.

Vstop Ukrajine v NATO je za Rusijo namreč že dolgo časa nesprejemljiv.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je širitev zavezništva na vzhod večkrat označil za grožnjo Rusiji, Bruselj in Washington pa je obtožil, da kršita obljube, dane v devetdesetih letih, da se NATO ne bo približal ruski meji.

Zdaj Putin želi, da Washington podpiše pravno zavezujoč sporazum in se ne zadovolji več z ustnimi obljubami.

»Kot je bilo večkrat poudarjeno z ruske strani, je vprašanje nujno. Nismo pripravljeni neskončno čakati in se nismo pripravljeni potopiti v običajne diplomatske, birokratske neumnosti o tem, kateri formati so za to optimalni. Potrebujemo neposreden in jasen odgovor, in to v pisni obliki,« je pojasnil Rjabkov. »Potrebujemo predvsem pravno jamstvo za neširjenje Nata ... in zanesljivo rešitev vprašanja nerazporejanja napadalnega orožja ob naših mejah.«

Ampak odgovori iz ZDA so precej nevzpodbudni.

Kriza, ki bi lahko bila rešena z enim stavkom, bo tako še trajala.

Vse do naslednje vojne, v kateri pa vojska ZDA neposredno ne bo sodelovala.

Putin in Trump
Putin in Trump. Vir: Twitter

Še več, nedavni besedni spodrsljaj ameriškega predsednika Joeja Bidna je pokazal, da bi se ob manjšem vpadu Rusije v Ukrajino ZDA odzvale drugače kot ob splošnem napadu.

Mnogi pa zato Bidna že kritizirajo, češ da je Rusiji dal zeleno luč za napad.

Toda to ni najhuje za Bidna in Ukrajino.

Glede na padajočo javnomnenjsko podporo Joeja Bidna in katastrofalno slabo ocenjeno delovanje podpredsednice Kamale Harris, ki bi jima nemoč ZDA ob vojni v Ukrajini padec ratingov le še poglobila, je zelo verjetno, da se bo čez dve leti na predsedniški položaj v ZDA res vrnil - Donald Trump.

Še pred tem pa bi demokrati lahko izgubili večino v obeh domovih kongresa. To pa pomeni, da ameriške sankcije zaradi Ukrajine od tedaj naprej ne bodo več posebej hude...

Rusija, ki sedaj čaka na samo na en stavek ZDA pa bi v tem primeru, s pomočjo nove vlade in instalacijo sebi naklonjenih voditeljev v Ukrajini v primeru uspešne intervencije lahko razveljavila učinke puča iz leta 2014 in v Ukrajini dobila novo zaveznico.

Z dogovori o vojaških oporoščih Rusije v Ukrajini pa bi lahko trajno preprečila, da Ukarjina kadarkoli zares postane članica zveze NATO.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke