REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je Erdoğan izsilil Evropo in kapituliral pred Rusijo

Kako je Erdoğan izsilil Evropo in kapituliral pred RusijoPutin in Erdoğan, sporazum o premirju v sirskem Idlibu

Travestija z begunci na grško-turški meji je bila očitno režirana in je trajala skoraj točno tako dolgo, dokler turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan od EU ni dobil tega, kar je zahteval – novih 500 milijonov evrov zaradi »oskrbe beguncev.«

Beguncev, ki jih je tudi turška vojska pred tem s svojimi napadi v sirskem Idlibu, enako kot sirska, pognala v beg.

Pošiljanje beguncev iz Turčije proti grški meji, kjer so jih pričakali grški vojaki in policisti, je imelo jasno podporo turških oblasti in policije, pojavili pa so se tudi posnetki, ki kažejo, da so turški policisti s pretepanjem in grožnjami prisilili begunce na njihovo pot proti severu.

Erdoğan je na koncu »zmagal«, Evropa pa je kljub njegovim grožnjam znova kazala prijazen obraz in odprla denarnico.

Toda Erdoğan je medtem drugačen poraz doživel nekje drugje, vendar tako, da je bil skrit v razglasitev – zmage.

Sirska vojska je bila ustavljena, ne pa potisnjena nazaj. In to je morda največja turška izguba.

Nekaj dni pred prejemom evropske »podkupnine« v Bruslju je namreč Erdoğan odletel v Rusijo, da bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Odšel je z grožnjami, zahteval, da se sirski vojaki umaknejo iz Idliba, pokrajine v Siriji, ali pa ne bodo »imeli več glave na ramenih.«

Po šestih urah pogajanj z Vladimirjem Putinom pa je bil sklenjen dogovor, ki je »cementiral ozemeljske pridobitve sirskih sil nad uporniki, ki jih podpira Turčija,« kot je to ocenil Reuters.

Turčija se je medtem sicer maščevala sirski vojski tako, da je v zadnjih dnevih spopadov s pomočjo koordiniranih in zelo uspešnih napadov svojih dronov Siriji prizadejala velike izgube.

Sirska vojska Idlib
Sirska vojska, Idlib

Toda ker zaradi ruskega nadzora zračnega prostora v Siriji nad sirsko vojsko ni mogla poslati svojih letal (ampak za 48-ur samo drone) je imela Sirija prednost, ki jo je izkoristila.

Sporazum s Putinom je kljub temu omogočil vsaj prekinitev sovražnosti, to pa pomeni, da naj bi bili do nadaljnjega zaščiteni tudi civilisti. S tem pa Turčija nima več razlogov, da begunce pošilja proti mejam Evrope.

Erdoğan je po drugi strani sporazum označil kot svoj uspeh, saj naj bi dogovor s Putinom preprečil napredovanje Asadovih sil.

Novi dodatni protokol, ki je stopil v veljavo 6. marca ob polnoči predstavlja strateški poraz za Erdoğana in turško vojsko, ki kot druga največja vojska v zvezi Nato, ki je izvežbana po Nato standardih ne bi smela imeti nobenih težav z zdelano sirsko vojsko, ki se v neprestanih bojih nahaja že devet let.

»Toda z zamrznitvijo frontnih linij in pristankom na skupne rusko-turške patrulje na pomembni avtocesti, ki poteka od vzhoda proti zahodu ta dogovor konsolidira Asadove nedavne zmage na bojnem polju in omogoča Rusiji, da se umesti globje v Idlib kot kadar koli doslej«, ocenjuje Reuters.

»Sirska vojska je bila ustavljena, ne pa potisnjena nazaj. In to je morda največja turška izguba,« ocenjuje Ozgur Unluhisarcikli iz nemškega Marshallovega fonda.

Pri tem so Asadove sile prevzele popoln nadzor tudi nad drugo strateško povezavo, avtocesto, ki gre skozi Idlib od severa proti jugu in povezuje glavno mesto Damask z Alepom in drugimi pomembnimi mesti.

V Moskvi so zato dogovor ocenili kot triumf za Putina in Asada ter poraz Erdoğana.

Turška vojska Idlib
Ob vsem skupaj pa je Erdoğan moral svoje dogovore s Putinom sprejemati v sobi, kjer je nad vsemi kraljeval kip Ekaterine Velike – ruske cesarice, ki je Turčiji prizadejala največje poraze v zgodovini.

»Sporazum je nepričakovano bolj ugoden za Rusijo in Damask … Rusija je zmagala na bojnem polju in je zato zmagala tudi diplomatsko,« je ocenil nekdanji poslanec ruske Dume Sergej Markov.

Sinan Ulgen, raziskovalec na inštitutu Carnegie Europe in nekdanji turški diplomat ocenjuje, da je Erdoğan moral pristati na koncesije Putinu, ker bi bila alternativa – vrnitev v vojaški konflikt – »scenarij dvakratne izgube za Turčijo.«

Turčija ima v Siriji sicer okoli 20.000 svojih vojakov, ki pa jim pomaga tudi veliko število »upornikov«, večinoma pripadnikov nekdanjih džihadističnih milic.

Podobnega mnenja je tudi ameriški vojaški analitik in nekdanji marinec Scott Ritter.

Ob vsem skupaj pa je Erdoğan moral svoje dogovore s Putinom sprejemati v sobi, kjer je nad vsemi kraljeval kip Ekaterine Velike – ruske cesarice, ki je Turčiji prizadejala največje poraze v zgodovini.

Analitik ocenjuje, da so pripadniki sirske vojske, šiitskega Hezbolaha in proiranskih milic hitro ustavili turško operacijo »pomladni ščit«.

Erdoğan se je nato znašel pred neprijetno dilemo, ko bi moral vojski ukazati napade na ruske sile.

Namesto tega je raje odletel v Moskvo.

»Novi dodatni protokol, ki je stopil v veljavo 6. marca ob polnoči predstavlja strateški poraz za Erdoğana in turško vojsko, ki kot druga največja vojska v zvezi Nato, ki je izvežbana po Nato standardih ne bi smela imeti nobenih težav z zdelano sirsko vojsko, ki se v neprestanih bojih nahaja že devet let. Toda sirska vojska je skupaj z zavezniki Turke ustavila. Še huje, anti-Asadovi borci, ki jih je izvežbala in opremila Turčija, so se pokazali kot veliko razočaranje na bojnem polju,« ocenjuje Ritter.

Ekaterina Velika

Avtocesti M4 in M5 sta tako sedaj znova odprti, kar pomeni da je Damask znova povezan z Alepom in Latakijo.

Ob tem bo avtocesta M4 odslej zavarovana še s posebno 12-kilometrsko tamponsko cono (po 6 kilometrov na vsaki strani).

Turčija pa mora do 15. marca poskrbeti, da se iz tega območja umaknejo njihove milice.

Avtocesti M4 in M5 sta sedaj znova odprti, kar pomeni da je Damask znova povezan z Alepom in Latakijo.

Te bodo odslej lahko samo severno od avtoceste – to pa je bil tudi cilj sirske ofenzive.

In ker ob vsem skupaj – to pa zadeva tudi Slovenijo in ostale države Evrope - v tem delu Sirije znova ni spopadov, Erdoğan tudi nima več nobenega razloga, da bi begunce usmerjal proti Evropi.

Ob vsem skupaj pa je Erdoğan moral svoje dogovore s Putinom sprejemati v sobi, kjer je nad vsemi kraljeval kip Ekaterine Velike – ruske cesarice, ki je Turčiji prizadejala največje poraze v zgodovini.

Tudi to zagotovo ni bilo naključno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke