Kako islamistični skrajneži praznujejo ramazan? Z množičnimi poboji!

Konec maja (natančneje 26. maja) se je pričel deveti mesec islamskega koledarja – ramazan (oz. ramadan), ki predstavlja enega najpomembnejših mesecev za muslimane. A kot ponavadi so prihod meseca zaznamovali predvsem islamistični ekstremisti, ki so povzročili množične pokole.

Pomen ramazana

Celoten mesec (29 oz. 30 dni) je posvečenih spominjajo prvega razodetja koranskih verzov preroku Mohamedu. To prelomno dejanje muslimani po vsem svetu obeležujejo s postom, ki traja vse od sončnega vzhoda do zahoda in velja tudi za enega od petih stebrov islama. Tik pred vzhodom si privoščijo obrok, imenovan suhur, medtem ko lahko po zahodu zaužijejo obrok, poimenovan iftar. Ker gre tudi za praznik skupnosti, se ponavadi suhur odvija v krogu družine, medtem ko je iftar večji dogodek, obed skupnosti.
 

V času ramazana se naj bi muslimani bolj posvečali svojemu duhovnemu življenju, premišljevali o lastni veri in povečali napore na tem področju (molitve, branje Korana, spoštovanje posta, opustitev grešnih dejanj, itd.), vse do večje dobrodelnosti. V skladu s islamsko vero bodo vsa dobrodelna dejanja, storjena v času ramazana, v posmrtnem življenju nagrajena bolj kot dejanja, storjena v drugih mesecih leta.

Teroristična logika

Prav zaradi tega, ker naj bi se dobrodelna dejanja bolj upoštevala, in ker so islamistični teroristi prepričani, da njihovi poboji štejejo kot dobrodelna dejanja (za zaščito islama), ramazan v zadnjih letih postane mesec povečane teroristične dejavnosti.

Lanskoletni ramazan, ki je potekal med 5. junijem in 5. julijem (ker muslimani uporabljajo lunin koledar, se ramazan vsako leto premakne na drugi datum), velja za najbolj krvavega v sodobni zgodovini islamističnega terorizma. Že tri tedne pred začetkom ramazana je uradni »govorec« t. i. Islamske države napovedal napade in pozval privržence, da naj se žrtvujejo, saj ljudje, ki umrejo v času ramazana, imajo odprta vrata v nebeški raj.

In množični napadi po vsem svetu so se dejansko zgodili. Pričelo se je že na prvi dan ramazana v Afganistanu. Talibani so napadli sodišče, južno od prestolnice in pobili sedem ljudi ter ranili 21 ter v Kabulu ubili poslanca.
 

12. junija je v floridskem Orlandu, Američan afganistanskega rodu, zagrešil najhujši teroristični napad v ZDA po napadih 11. septembra 2001. V nočnem klubu za pripadnike LGBTQ skupnosti je v večurnem streljanju ubil 49 in ranil 53 drugih oseb. Naslednji dan je v Franciji islamistični skrajnež, povezan z IS, ubil zakonski par, oba policista (mož je bil poveljnik policije v pariškem predmestju) in njuna umora predvajal v živo po Facebooku, medtem ko so na Filipinih obglavili zajetega kanadskega turista. 20. junija sta sledila nova večja napada: v Keniji so pripadniki somalijskega Al-Šababa napadli policijsko vozilo in ubili pet policistov ter ranili še štiri, medtem ko so v afganistanskem Kabulu pripadniki IS in talibani skupaj napadli več tarč in povzročili smrt 58 ljudi ter ranili še najmanj 58 drugih. Naslednji dan je v Jordaniji samomorilski napadalec, s tovornjakom-bombo, zapeljal v vojaško oporišče; umrlo je 7 vojakov in 13 je bilo ranjenih, kar predstavlja največji teroristični napad v zadnjih letih v tej arabski kraljevini.

27. junija sta bila v Libanonu izvedena dva napada samomorilcih napadalcev v krščanskem naselju; umrlo je pet ljudi, medtem ko je bilo več deset ranjenih. Naslednji dan je IS izvedla prvi teroristični napad na ozemlju Malezije; samomorilec je napadel obiskovalce nočnega kluba, ki so gledali tekmo evropskega nogometnega prvenstva; poleg napadalca je umrlo osem gledalcev. A istega dne se je zgodil še bolj odmeven napad, ko so trije pripadniki IS na istanbulskem letališču sprva streljali, nato pa aktivirali eksploziv na njih; ranjenih je bilo več kot 250 ljudi, in umrlo jih je 45.

Serija množičnih pobojev se je nadaljevala tudi naslednjega dne, 29. junija, ko je v Jemnu IS napadla štiri različne varnostne točke v mestu na jugu države, pri čemer je umrlo 43 ljudi. Po parih dneh zatišja se je pričela zadnja serija napadov. 2. julija je sedem napadalcev vdrlo v pekarno v prestolnici Dhaki, v katero so radi zahajali predvsem tujci, zajelo in ubilo 20 talcev ter dva policista. Naslednjega dne so v bagdadski četrti Karrada, kjer živijo predvsem šiiti, izvedli največji napad celotnega svetega meseca – samomorilski napadalec je s tovornjakom-bombo ubil najmanj 323 civilistov. Istega dne so pripadniki IS izvedli še tri druge napade, ki so povzročili manj smrtnih žrtev; vse skupaj je tega dne umrlo najmanj 341 ljudi in bilo ranjenih več kot 246.

4. julija so sledili trije samomorilski napadi v Savdski Arabiji: eden napadalec je napadel mošejo v Medini, kjer je pokopan sam prerok Mohamed; umrli so štirje varnostniki. Drugi je napadel šiitsko mošejo v Katifu in tretji ameriško veleposlaništvo v prestolnici. Lanskoletni ramazan se je končal 5. julija s samomorilskim napadom v Indoneziji; pred glavno policijsko postajo se je razstrelil samomorilec, ki pa je uspel raniti le enega policista.

To so le najbolj odmevnejši oz. smrtonosni napadi; seznam vseh terorističnih napadov je dejansko daljši.

Tudi letos bo krvavo

Da islamistični teroristi nameravajo nadaljevati s svojim »dobrodelnim« udejstvovanjem, dokazujejo napadi prvega tedna letošnjega ramazana. Začelo se je 26. maja z napadom pripadnikov IS na konvoj koptskih kristjanov v centralnem Egiptu; umrlo je 28 ljudi in ranjenih dodatnih 25. Istega dne so talibani napadli vojaško oporišče v provinci Ša Vali Kot, pri čemer je bilo ubitih 15 afganistanskih vojakov; še pet je bilo ranjenih. Naslednjega dne je samomorilec z avtomobilom-bombo napadel policijski konvoj v afganistanskem Khostu; umrlo je 13 policistov in ranjena sta bila dva druga.
30. maja se je v Bagdadu razstrelil samomorilec, ki je imel eksploziv skrit v tovornjaku, ko so se verniki zbirali za iftar pred prodajalno s sladoledom. Umrlo je najmanj 30 ljudi in več kot 40 je bilo ranjenih. Še večji napad se je zgodil naslednjega dne, 31. maja. Avtomobil-bomba je eksplodirala v kabulski diplomatski četrti, tik ob nemškem veleposlaništvu, pri čemer je umrlo več kot 85 ljudi; ranjenih je bilo več kot 400.

Napadi kot odraz propada

Trenutno je t. i. Islamska država v četrti stopnji svojega delovanja. Pred dobrim desetletjem se je skupina oblikovala v Iraku in takrat delovala kot »podružnica« Al Kajde v boju proti mednarodni, ameriško vodeni, koaliciji. Leta 2007 je takratni ameriški predsednik George Bush ukazal povečanje števila ameriških vojakov v Iraku, ki so skupaj s sunitskimi zavezniki uspeli skoraj popolnoma uničiti iraško odporniško gibanje, vključno s IS. To drugo obdobje delovanja je bilo zaznamovano s serijo bolj okrutnih umorov (obglavljanj ujetih talcev) in posledično osamosvojitvijo skupine izpod Al Kajde. Tretja faza se je pričela leta 2011, ko so zahvaljujoč arabski pomladi v Siriji nastala področja brez pravega nadzora, kar so izkoristili iraški islamisti, ki so razširili svoje delovanje tudi na tem področju. Hkrati jim je uspelo dejansko obdržati pod svojo kontrolo večja ozemlja tako v Iraku kot v Siriji, s čimer so ustanovili svoj kalifat. Toda zaradi vse večjega pritiska Kurdov, Sirije, Iraka, Irana, Rusije in ZDA se je v zadnjih letih začel krčiti obseg tega kalifata, s čimer se je pričela preobrazba Islamske države v klasično teroristično skupino brez ozemlja.
 

Zaradi tega je IS pripravljena izvrševati vse več terorističnih napadov izven neposrednega bojnega področja in to iz dveh poglavitnih vzrokov. Teroristični napadi so postali orodje spreobračanja pozornosti stran od bojišča, saj so se oblasti prisiljene spoprijeti s preiskavo in posledicami napadov. Drugi vzrok je propagandne narave, saj na ta način IS (in drugi islamistični teroristi, kot so talibani) dokazujejo svojo moč, da lahko kjerkoli in kadarkoli izvršijo (večji) napad, ne glede na poraze na bojišču.

Vse bolj se bliža padec zadnjega večjega iraškega mesta, Mosul, ki je pod nadzorom IS, saj je trenutno pod njihovim nadzorom le še del starega centra. Za poletje je načrtovana dokončna ofenziva za osvoboditev sirskega mesta Raka, ki je predstavljala prestolnico kalifata. Ali bodo v zadnjih mesecih kalifata sledili še odmevnejši oz. bolj smrtonosni napadi?