REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kaj z brutalnimi izločitvami predsedniških kandidatov zahodnim državam sporoča »Svet varuhov ustave«?

Kaj z brutalnimi izločitvami predsedniških kandidatov zahodnim državam sporoča »Svet varuhov ustave«?Vrhovni voditelj vabi na volitve. Vir: Twitter
»Izločitev številnih sposobnih ljudi, posebno reformistov, je resna grožnja korektnemu boju različnih političnih usmeritev,« je sporno odločitev komentiral podpredsednik države in glavni kandidat reformistov Ešak Džahangiri, ki je bil tudi izločen.

»Rezultat volitev traja leta ... Sodelujte na volitvah!« se glasi univerzalno uporaben nasvet iranskega vrhovnega verskega voditelja, ajatole Alija Hameneja, ki je ob tem podprl diskvalifikacijo zmernih in konzervativnih kandidatov, ki so se junija letos želeli kandidirati na predsedniških volitvah, poroča državna televizija v Teheranu.

Svet varuhov ustave, ki preverja kandidate, je »žegnal« kandidaturo le sedmih moških od 592 potencialnih kandidatov (natančneje: 552 kandidatov in 40 kandidatk), med njimi tudi trdorokega šefa pravosodja in zapriseženega protizahodnega konzervativca Ebrahima Raisija, medtem ko je njegove tekmece izključil iz tekme za predsednika države, poroča Reuters.

To pomeni, da je Svet varuhov ustave preprečil, da bi na iranskih predsedniških volitvah 18. junija nastopili ugledni reformisti in zmerneži, ko je dal prednost prav Raisiju.

»Izločitev številnih sposobnih ljudi, posebno reformistov, je resna grožnja korektnemu boju različnih političnih usmeritev,« je sporno odločitev komentiral podpredsednik države in glavni kandidat reformistov Ešak Džahangiri, ki se je prav tako znašel med izločenci.

Zanimivo je, da se z njegovo oceno strinja tudi Sadek Laridžani, ki je kot teolog član Sveta varuhov ustave, saj je na Twitterju zapisal: »Že dvajset let sem v Svetu varuhov in ne spomnim se, da bi bila odločitev te institucije (o izločenih kandidatih - op.avt.) tako neutemeljena.«

Sadek Laridžani je brat Alija Laridžanija, predsednika parlamenta med leti 2008 in 2020, filozofa in poznavalca Kantove misli, ki je sicer konzervativec in blizu vrhovnemu vodji Hameneju, a ker zagovarja Dunajski sporazum iz leta 2015, je bližje zmernežem in sedanjem predsedniku Irana Hasanu Rohaniju.

12 varuhov, med katerimi so teologi in pravniki, je tako preprečilo kandidiranje vsem, ki bi bili v boju za predsednika Irana lahko nevarni 60-letnemu Ebrahimu Raisiju.

Raisiju, ki sicer nastopa kot neodvisni kandidat in nasprotnik korupcije, se zaradi omenjene odločitve varuhov o izločitvi na volitvah morda bolj uspešnih tekmecev nasmiha že praktično zagotovljena zmaga.

Ob tem je značilno, da prav vodja pravosodja s potrditvijo parlamenta imenuje polovico od 12 varuhov, drugo polovico pa vsemogočni vrhovni voditelj Islamske republike Ali Hamenej, ki velja za Raisijevega »duhovnega mentorja in učitelja«.

Raisiju, ki sicer nastopa kot neodvisni kandidat in nasprotnik korupcije, se zaradi omenjene odločitve varuhov o izločitvi na volitvah morda bolj uspešnih tekmecev nasmiha že praktično zagotovljena zmaga.

Hamenej bi rad dosegel, da Raisi zmaga, ker v njem vidi svojega naslednika na položaju vrhovnega vodje, na katerega je mogoče priti kot predsednik države.

Raisi je med drugim vnet zagovornik policijske države in represije.

Sam je leta 1988 na ukaz tedanjega vrhovnega vodje ajatole Homeinija vodil izvensodne poboje več tisoč političnih zapornikov.

Zato se ga je prijel vzdevek sodnik smrti.

Uradne ankete, vključno z raziskavo razpoloženja volivcev, ki jo je maja izvedla iranska državna televizija, kažejo, da bo volilna udeležba le 30-odstotna, kar je bistveno manj kot na zadnjih volitvah.

Raisi se je udeležil predsedniških volitev tudi leta 2017, toda tedaj ga je s 57 odstotki glasov premagal kandidat zmernežev Hasan Rohani; ker je slednji že bil predsednik v dveh zaporednih mandatih, zdaj ne more kandidirati.

Tudi sicer bi Rohani najbrž izgubil volitve, ker so mu Iranci zamerili, da koncesije Zahodu glede jedrskega programa v Dunajskem sporazumu iz leta 2015 niso obrodile sadov, prav narobe – tedanji ameriški predsednik Donald Trump je po izstopu ZDA iz omenjenega sporazuma leta 2018 samo še stopnjeval vse ostrejše gospodarske sankcije zoper Iran, zaradi katerih najbolj trpi iransko ljudstvo.

Številni Iranci so seveda osupli in razočarani nad dejstvom, da se že vnaprej ve, da bo zmagal kandidat, ki ga favorizira vrhovni verski voditelj.

Zdajšnji predsednik Irana Hasan Rohani, ki se mu izteka mandat, pa očitno pri tem nima nobene besede...

Vse to je pripeljalo do položaja, da Iran ne more izvažati niti nafte in je tako že pred pandemijo covida-19 tonili v vse globjo gospodarsko krizo.

Uradne ankete, vključno z raziskavo razpoloženja volivcev, ki jo je maja izvedla iranska državna televizija, kažejo, da bo volilna udeležba le 30-odstotna, kar je bistveno manj kot na zadnjih volitvah.

Sedmerici, ki je volivcem ostala na izbiro potem, ko je Svet varuhov ustave zdesetkal konkurenco, težko da bo uspelo privleči množice na volišča, še posebej, ker je bila udeležba na parlamentarnih volitvah februarja lani komaj 42,5-odstotna.

Hamenej je zato prebivalce Irana pozval, naj gredo na volišča in se ne ozirajo na pripombe tistih, ki trdijo, da so volitve popolnoma nekoristne.

Hamenej je zato prebivalce Irana pozval, naj gredo na volišča in se ne ozirajo na pripombe tistih, ki trdijo, da so volitve popolnoma nekoristne.

»Rezultat volitev traja leta ... Sodelujte na volitvah,« je sklenil 82-letni Hamenej, ki je zaslovel na mednarodnem političnem parketu kot eden izmed pogajalcev v času krize zajetja ameriških talcev pred 42 leti.

Iranski študenti so namreč 4. novembra 1979 na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu zajeli in kar 444 dni zadrževali 52 Američanov.

Odobritev seznama skoraj samih trdorokcev za najvišje državne funkcije pa ima zelo verjetno tudi zunanjepolitični naboj - gre za močno sporočilo, namenjeno Washingtonu, ki se s Teheranom pogaja na Dunaju.

ZDA so leta 1980 prekinile diplomatske stike z Iranom in odnosi med državama so vse odtlej napeti.

Odobritev seznama skoraj samih trdorokcev za najvišje državne funkcije pa ima zelo verjetno tudi zunanjepolitični naboj - gre za sporočilo ZDA, ki se v Avstriji pravkar pogajajo z Iranom o ponovni uveljavitvi jedrskega sporazuma, da bi bilo bolje skleniti sporazum s sedanjimi iranskimi pogajalci, kajti za njimi prihajajo takšni, ki bodo takšen sporazum zavračali.

To pomeni dodaten pritisk na pogajalce ZDA, ki si ne želijo zgolj obnovitve sporazuma, od katerega je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump enostransko in brez povoda odstopil, pač pa bi želeli doseči še določene koncesije in omejitve s strani Irana.

Ekipa trdorokcev na volitvah pa jim kaže, da to ne bo mogoče in da naj pohitijo ter čim prej vzamejo to, kar jim Teheran ponuja sedaj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke