REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Majhna, zlobna evropska država«: katera je tista na Balkanu, ki ji iranski ajatola napoveduje vojno?

»Majhna, zlobna evropska država«: katera je tista na Balkanu, ki ji iranski ajatola napoveduje vojno?Ajatola Hamenej in Iranska revolucionarna garda

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je javno spregovoril o napadu, ki ga je njegova država izvedla na ameriški vojaški oporišči v Iraku kot maščevanje za umor generala Kasema Sulejmanija.

Ko je goreče govoril o napetostih med Iranom in ZDA ter ameriškimi zavezniki po vsem svetu, je Hamenej med drugim omenil tudi Albanijo.

To balkansko državo sicer ni omenil po imenu, ko je vneto udrihal po »majhni in zlobni evropski državi« v kateri Američani »sodelujejo z iranskimi izdajalci in načrtujejo zaroto proti Islamski republiki Iran«.

Ajatola Hamenej je z besednim napadom na »hudičevo državo« meril na iranske opozicijske mudžahedine, ki so našli zatočišče v - Albaniji.

Hamenej je z besednim napadom na »hudičevo državo« meril na Albanijo, ki je sprejela iranske opozicijske mudžahedine.

Ti so po iranski revoluciji in prihodu ajatole Homeinija na oblast, sprva našli zatočišče v Iraku, nato pa zahvaljujoč administraciji takratnega predsednika ZDA Baracka Obame - od leta 2013 v Albaniji.

Politiko Obame do iranskih mudžahedinov nameščenih v Albaniji je po tem nadaljeval tudi aktualni ameriški predsednik Donald Trump.

Ajatola Hamenej jezno udriha po Albaniji. Vir: Twitter

Kljub dejstvu, da mnogi v svetu omenjeno skupino, ki se ima za svete bojevnike islama štejejo za nevaren kult, jo Trump še danes srčno podpira in ima z njo nenehne stike preko svojega odvetnika Rudyja Giulianija.

To je Giuliani tudi potrdil v zadnjem intervjuju na ameriški Fox televiziji, ki je privržena Donaldu Trumpu.

Iranski vrhovni vodja je ob tem sporočil, da je bil raketni napad na oporišča z ameriškimi vojaki v Iraku klofuta Ameriki, da pa »vojaška akcija ni dovolj«.

»Skorumpirana ameriška prisotnost v regiji se mora končati« je pristavil Hamenej, in navedel, da je ameriška navzočnost v regiji povzročila vojno, delitve in uničenje.

V govoru je v isti sapi pohvalil vrline generala Kasema Sulejmanija, ki je bil ubit v nedavnem napadu ZDA na Irak, češ da je bil »velik, pogumen bojevnik«.

Nekateri so v targetiranju Albanije kot iranskega sovražnika številka 2, takoj za ZDA, prepoznali celo napoved vojne tej državi na Balkanskem polotoku.

Toda – kdo so albanski mudžahedini iranskih korenin, ki so si našli zatočišče v albanski prestolnici?

Postroj iranskih mudžahedinov v Tirani. Vir: Twitter

Albanija je sicer že sedmo leto pribežišče za pripadnike ene osrednjih in najbolj bojevitih iranskih opozicijskih skupin – organizacije Ljudski mudžahedini Irana, znane tudi po kraticah PMOI oziroma MEK (Mudžahedin-e Kalk: MEK).

Organizacija ima burno in krvavo zgodovino.

Kot islamsko-marksistični radikali so leta 1979 sprva podprli iransko revolucijo pod taktirko takratnega verskega voditelja Homeinija, ki je strmoglavil osovraženega šaha Rezo Pahlavija.

Strmoglavljeni šah

Toda kmalu so se odnosi voditeljev MEK z novim vladarjem Irana, ajatolo Homeinijem zelo poslabšali.

Med iransko-iraško vojno (1980-1988) so se iranski mudžahedini borili proti svoji domovini, na strani iraškega voditelja Sadama Huseina.

Ko se je revolucionarna vlada iranskih mul začela obračunavati z njimi, so morali ljudski mudžahedini reševati lastne glave.

Sosednji Irak jim je ponudil zatočišče.

Med iransko-iraško vojno (1980-1988) so se borili proti svoji domovini, na strani iraškega voditelja Sadama Huseina.

To je bilo za mule v domovini zavržno dejanje, ki je zabilo še zadnji žebelj v krsto skrajno sovražnih odnosov med oblastmi v Teheranu in voditelji MEK.

Eno od zadnjih dejanj kalvarije pripadnikov MEK pa se je začelo leta 2003, ko je ameriška invazija na Irak ob podpori evropskih zaveznikov iranskim ljudskim mudžahedinom zelo otežila življenje.

Dotedanji zaščitnik organizacije Sadam Husein je nenadoma izginil s političnega prizorišča, ljudski mudžahedini pa so postali stalna tarča napadov, tako s strani iranskih plačancev kot ameriških sil.

Na stotine jih je bilo ubitih ali ranjenih.

Iranske bojevnice, pripadnice ljudskih mudžahedinov. Vir: Twitter
Hkrati so tako v ZDA kot Evropi razglasili MEK za teroristično organizacijo.

Američani so na pripadnike MEK, ki so si več kot desetletje prizadevali zrušiti islamistično vlado v Teheranu, med vojno v Iraku izvedli več napadov.

Nato so aprila 2003 nenadoma sklenili premirje z, kot so takrat poročali mediji, militantno skupino Ljudski mudžahedini iranskih disidentov, ki jih je nekoč podpiral režim Sadama Huseina.

Premirje ni pomenilo konec sovraštva - Washington je iranske ljudske mudžahedine, ki so imeli v Iraku več tisoč aktivistov, uvrstil na seznam terorističnih organizacij.

Hkrati so skupaj z ZDA tudi v Evropi razglasili MEK za teroristično organizacijo.

Toda kmalu se je iranskim ljudskim mudžahedinom nasmehnila sreča - kot pravi pregovor »sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj,« so kmalu Američani začeli dojemati MEK kot silo, ki bi lahko pomagala omajati, morda celo zrušiti sedanjo oblast v Teheranu.

Zato so se v strahu pred še večjo humanitarno katastrofo ZDA leta 2013 obrnile na albansko vlado in jo prepričale, da v Tirano sprejme približno 3000 pripadnikov MEK.

Ni znano kdo je financiral to operacijo, niti kdo plačuje tabore za urjenje bojevnikov MEK in pregrešno draga potovanja ter konference, ki jih organizirajo voditelji te organizacije.

»Ponudili smo jim zavetje pred napadi in zlorabami ter možnost, da normalno zaživijo v državi, kjer jih ne bodo nadlegovali, napadali in izpostavljali nasilju,« razlaga Lulzim Basha, vodja albanske Demokratske stranke, ki je zdaj v opoziciji, a je bila v vladi, ko je Albanija sprejela iranske islamistične bojevnike na evropskih tleh.

Čeprav so politiki v Albaniji med seboj večinoma sprti in globoko razdeljeni, zanimivo je, da skoraj vsi javno podpirajo goste iz Irana - tako vladajoče kot opozicijske stranke.

Vendar del albanske javnosti navzočnost pripadnikov najtrše iranske opozicije jemlje kot grožnjo zaradi dejstva, da je Teheran očitno odločen, da čim prej izkorenini organizacijo Ljudski mudžahedini.

Vendar je dejstvo, da MEK danes ni več niti senca srhljive organizacije, kakšna je bila nekoč, predvsem zato ker je Ljudske mudžahedine v zadnjih letih zapustilo na stotine pripadnikov zaradi zelo strogih pravil, ki vsiljujejo asketsko življenje in zapovedujejo celibat, brutalno vojaško urjenje ter nadzor oziroma celo prepoved kakršnih koli stikov z družino v domovini.

Zdaj jih le še nekaj deset životari v albanski prestolnici Tirani, brez kakršne koli možnosti, da bi se lahko vrnili v Iran, k družinam, in nadaljevali svoje življenje, tako kot je bilo nekoč ...

Uradna Tirana sicer zelo nerado govori o tem, koliko iranskih mudžahedinov, »odpadnikov« brez državljanstva in uradnih listin, ter pod kakšnimi pogoji jih je sprejela ter pripeljala na ozemlje Evrope, toda po zadnjem napadu ajatole Hameneja se je glede MEK moral odzvati tudi sam predsednik albanske države Ilir Meta.

»Albanija ni hudičeva država,« je ajatoli Hameneju jezno odvrnil Meta.

Nato je pristavil, da Albanija ni hudičeva, ampak demokratična država.

Meta je poudaril, da so za Albanijo človekove pravice svete, poroča tiskovna agencija Severne Makedonije MIA.

Dodal je, da se je Albanija v zadnjih dveh desetletjih trdno zavezala, da bo podpirala ZDA in države NATO v boju proti mednarodnemu terorizmu in vsemu, kar kakorkoli ogroža stabilnost in mir na svetu.

Toda v Iranu albansko podporo organizaciji MEK vidijo kot podpiranje terorizma in vmešavanje v notranje zadeve države.

Zanimivo je, da je tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo nenadoma ukazal diplomatom ZDA, da omejijo svoje stike z MEK, ker je ocenil, da po atentatu na iranskega generala Sulejmanija in iranskem povračilnem bombardiranju ameriških oporišč v Iraku, stiki z iransko opozicijo lahko ogrozijo diplomatske naveze Washingtona s Teheranom.

Tudi Iranci sami niso navdušeni nad idejo, da bi veljaki MEK kdaj v prihodnosti prevzeli vajeti države.

Imajo jih namreč za radikalno ločino islamizma, nekateri v njih vidijo celo komuniste, ki so nič manj sposobni teptati svoboščine in človekove pravice kot sedanji režim v Teheranu.

Spomnijo se namreč, da je njihov politični boj temeljil tudi na ubojih nasprotnikov in atentatih, kot je bil neuspešni atentat junija leta 1981 na tedanjega imama, a sedanjega ajatolo Hameneja.

Delite članek