REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Johnson razbija EU: Na obzorju novo zavezništvo! London predlaga »alternativo« Uniji in novači številne države

Johnson razbija EU: Na obzorju novo zavezništvo! London predlaga »alternativo« Uniji in novači številne državeAmeriška zaveznika v razbijanju Evropske unije: Boris Johnson in Volodimir Zelenski. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Britanski premier Boris Johnson kot alternativo Evropski uniji predlaga oblikovanje novega političnega, gospodarskega in vojaškega zavezništva, poroča italijanski dnevnik Corriere della Sera.

Po navedbah časnika, ki se sklicuje na svoje vire, bi novo zavezništvo vodila Velika Britanija in bi (zaenkrat) vključevalo Ukrajino, Poljsko, Estonijo, Latvijo in Litvo, potencialna članica pa bi lahko bila pozneje tudi Turčija.

Časnik piše, da je Johnson to idejo prvič predstavil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu med obiskom Kijeva 9. aprila.

Ukrajina doslej Johnsonove pobude ni zavrnila in ne sprejela.

Toda pričakuje se, da bi Zelenski lahko razmislil o Johnsonovi pobudi, če EU ne bo hitro priznala Ukrajini statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji na vrhu voditeljev bloka 23. in 24. junija.

Gre za odkrito izsiljevanje voditeljev Evropske unije, med katerimi ni konsenza o tem, da bi bila Ukrajina, še pred vojno znana kot država, ki so je pestili številni problemi, od korupcije do revščine – hitro sprejeta v članstvo.

Članstvo Ukrajine in s tem nadaljnjo slabitev EU v skladu s tisočletja staro strategijo rimskih generalov Divide et impera (deli in vladaj) podpira predvsem Washington.

Na evropskih tleh Združenim državam Amerike ta peklenski načrt pomaga uresničiti Združeno kraljestvo, ki je z brexitom in izstopom že prizadejalo hud udarec Evropski uniji.

Na evropskih tleh pa Združenim državam Amerike oziroma administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna ta peklenski načrt pomaga uresničiti Združeno kraljestvo, ki je z brexitom in izstopom že prizadejalo hud udarec Evropski uniji.

Novica o pretkanem ameriško-britanskem načrtu, kako še bolj spreti in oslabiti evropske partnerje je pricurljala ob robu najbolj odmevnega večera za Evropo, ki je bil na sporedu v torek v Davosu.

Za mizami samotne dvorane kongresnega centra so sedeli trije predsedniki vlad Unije - Belgije, Grčije in Španije -, predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, dva težkokategornika bruseljske komisije, kot sta Paolo Gentiloni in Frans Timmermas, veliko ministrov iz različnih držav, iz Pariza pa vodja zunanje obveščevalne službe...

Vendar je manjkal najbolj pričakovani gost: kijevski zunanji minister Dmitro Kuleba. Napovedan je bil kot zvezda dogodka, a se nikoli ni pojavil, poudarja Corriere della Sera.

Na prvi pogled Kuleba ni veliko zamudil, saj se je evropski establišment na najvišji ravni cel večer uspešno izogibal omenjanju vojne na vzhodnih mejah Unije.

Toda ravno ta včasih nadrealistična tišina in odsotnost gosta iz Kijeva sta razkrila naraščajočo napetost med Ukrajino in nekaterimi osrednjimi državami t. i. jedrne Evropske unije.

In prav v ta prostor se zdaj poskuša vrniti Boris Johnson s pobudo, ki želi premešati karte v Evropi, v resnici pa ji zadati smrtni udarec z lansiranjem novega sistema političnih, gospodarskih in vojaških zavezništev.

V resnici gre za alternativo Evropski uniji, ker Johnson iz Londona novači države, ki jih združuje nezaupanje v Bruselj in so razočarane tudi zaradi odziva Nemčije na rusko vojaško agresijo.

Medtem je štrene nekoliko premešal tudi nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, ki je sodelujoče svetovne voditelje, gospodarstvenike in politične voditelje na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu nagovoril po video povezavi.

98-letni Kissinger je kot izkušeni diplomat še iz časa hladne vojne in genialni arhitekt zbliževanja med ZDA in Kitajsko vsem sodelujočim nalil čistega vina, ko je opozoril, da bi morala Ukrajina končati vojno tako, da bi prepustila del ozemlja Rusiji.

V isti sapi je opozoril Zahod, da bi imel lahko ponižujoč poraz Rusije katastrofalne posledice za dolgoročno stabilnost Evrope.

Kissinger je namreč v ponedeljek na konferenci Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu komentiral vojno v Ukrajini in kot možno diplomatsko rešitev za njeno končanje predlagal, naj Ukrajina prepusti že izgubljena ozemlja Rusiji (torej Krim, Donbas in še kaj), ob tem pa je voditelje zahodnih držav posvaril glede morebitne širše destabilizacije v primeru, da Rusiji privoščijo ponižujoč poraz, poroča britanski The Daily Telegraph.

Ukrajince je Kissingerjeva izjava tako razburila, da so ga nemudoma uvrstili na seznam sovražnikov Ukrajine, cinično poimenovan: »Mirotvorci«.

Za kulisami vseh teh dogajanj pa Boris Johnson svojo mrežo plete že več kot mesec dni, pravijo dobro obveščeni viri, ki so seznanjeni s pogovori in so bili zadnje dni navzoči na sejah Svetovnega gospodarskega foruma v Švici.

Dejstvo je, da je britanski premier svojo zamisel, kako razklati Evropsko unijo še bolj, prvič predstavil Volodimirju Zelenskemu, ko ga je ukrajinski predsednik 9. aprila gostil v Kijevu.

Model European Commonwealtha, ki ga ima v mislih Boris Johnson, bi vodila Velika Britanija in bi poleg Ukrajine vključeval še Poljsko, Estonijo, Latvijo in Litvo ter pozneje zelo verjetno tudi Turčijo.

Od obiska londonskega premierja (kot Johnsona posmehljivo večkrat imenuje italijanski časnik) v Kijevu se pogovori na to temo pod tančico skrivnosti intenzivno nadaljujejo, medtem pa britansko dvorjenje Ukrajini postaja še bolj pereče in podrobno.

Glede na poročila dobro obveščenih virov iz Londona, Johnson predlaga zavezništvo držav, ki ljubosumno ščitijo svojo nacionalno suverenost, so liberalno naravnane v gospodarstvu in skrajno nepopustljive glede vojaške grožnje Moskve.

Režim v Kijevu zaenkrat še ni zavzel stališča do britanske pobude, vendar je niti ni v kali zatrl.

Ukrajinska elita je namreč prepričana, da v palačah moči v Nemčiji in Franciji le malokdo verjame v poraz Vladimirja Putina; v to so jo prepričale zamude pri sankcijah proti Rusiji in omahovanja pri obljubljenih dobavah orožja.

Milanski časnik nastali položaj komentira s prispodobo, da se je ukrajinska politična elita na čelu z Zelenskim zdaj »ukopala v politični jarek«, čakajoč na odločitev voditeljev EU o hipnem vstopu Ukrajine v Evropsko unijo.

Medtem viri režima iz Kijeva razkrivajo, da je ukrajinska vlada te dni sporočila vojakom na fronti, navkljub dejstvu, da so se ti znašli v brezupnem položaju, obkroženi z ruskimi silami, da naj jih »ne skrbi, saj Ukrajina zmaguje v informacijski vojni.«

Zato Zelenski težko čaka na vrh EU 23. junija, ko bo voditelje sedemindvajsetih držav Unije postavil pred dejstvo, da naj se odločijo, ali bodo Ukrajini takoj priznali status »kandidatke« za uradni začetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo.

Toda že zdaj je jasno, da ni gotovo, da bo odločitev z dne 23. junija takšna, kot si Kijev želi, tudi zato, ker bi povzročila proteste predvsem Albanije in Severne Makedonije, ki že leta (zaman) čakata na status »kandidatke«.

Po mnenju nekaterih pogajalcev obstaja tudi druga možnost: voditelji sedemindvajseterice se bodo poskusili izmuzniti jasni zavezi kandidature Ukrajine z neko dokaj nekonkretizirano izjavo, češ da ima Kijev »evropsko perspektivo«.

Gre za tako imenovano »solunsko formulo«.

Johnson pričakuje, da bi v tem primeru Zelenski zagrabil alternativno ponudbo Londona.

Možno je tudi, da so govorice o tej možnosti in tajnih stikih Londona in Kijeva zaokrožile prav sedaj ravno zato, da bi poslužile kot dodaten pritisk na evropske voditelje pred junijskimi odločitvami.

Analitiki opozarjajo, da ima britanski projekt tudi šibko stran: London nima zmogljivosti Evropske unije, da bi sam finančno podprl Ukrajino, zaenkrat pa ni gotovo niti da bi se Poljska ali baltske države vpletle v pobudo, ki bi lahko ogrozila odnose z Brusljem.

Edino kar je gotovo, je, da Johnson poskuša nabrati politične dividende v upanju, da bo imel v pregovorih z Brusljem o zadevah, ki so v interesu Bitancev dodaten in močan adut v rokavu, ki bi ga lahko izkoristil po brexitu.

Pod črto: London na vse kriplje poskuša porušiti ravnovesje na Stari celini, ugotavlja milanski časnik. Pri tem pa Johnson lahko razkrije celo črto preloma, ki zdaj resnično obstaja na evropski celini in poteka med državami, ki najbolj odločno pomagajo Ukrajini - to sta predvsem Združeno kraljestvo in Poljska -, in tistimi, ki to počnejo bolj previdno in nekoliko omahujejo.

Po ocenah Arianne Antezza z Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel (Kiel Institute for the World Economy s sedežem v Kielu v Nemčiji) je London sam med ukrajinsko vojno doslej Kijevu zagotovil več gospodarske in vojaške pomoči kot celotna Evropska unija.

Tudi Poljska je prispevala več kot Nemčija, Francija in Italija skupaj.

Ob koncu poročila eden najstarejših italijanskih časnikov sklene, da je očitno, da je posebna vojaška akcija Vladimirja Putina v Ukrajini, ki poteka že četrti mesec, začela kazati prve politične razpoke v Evropi.

Te »razpoke« dejavno pomaga čim več poglobiti prav London ob hujskanju iz Bele hiše, ki s to vojno samo pridobiva tako na političnem kot gospodarskem področju.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke