Jedrski program v preteklosti že večkrat krivec za napetosti med ZDA in Severno Korejo

Zaradi severnokorejskega jedrskega programa, katerega začetki segajo v 60. leta 20. stoletja, so se že večkrat zaostrili odnosi med ZDA in Severno Korejo. Po prvi jedrski krizi leta 1994 so se napetosti večkrat povečale, a tudi umirile. Retorika se je v zadnjem obdobju spet zaostrila, tudi z grožnjami z napadom.

Začetki severnokorejskega jedrskega programa segajo v 60. leta 20. stoletja, ko se je Pjongjang odločil za politiko splošne obrambe države na vseh področjih. Tedaj so ob pomoči sovjetskih inženirjev začeli graditi kompleks za jedrske raziskave v Yongbyonu. Tam so do konca 70. let zgradili tudi dva raziskovalna jedrska reaktorja.

Konec 70. let so začeli razvijati različico sovjetske rakete scud-B, ki ima doseg 300 kilometrov. V drugi polovici 80. let so začeli še razvoj različic drugih balističnih raket.

Leta 1994 je izbruhnila prva jedrska kriza, ko sta se ZDA in Severna Koreja znašli na robu vojne. Strani sta nato dosegli okvirni dogovor o jedrski razorožitvi. Implementacija dogovora ni bila uspešna, tako da je leta 2002 propadel.

Nato je januarja 2003 Severna Koreja kot prva država na svetu odstopila od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ki ga je ratificirala leta 1985. Leta 2005 pa je prvič priznala, da ima jedrsko orožje.

Prvi uspešen jedrski preizkus so izvedli oktobra 2006. Ob tem je bila zabeležena podzemna jedrska eksplozija, katere moč pa ni presegla kilotone.

Po vrsti srečanj šesterice držav - Severne in Južne Koreje, Kitajske, ZDA, Japonske in Rusije, posvečenih jedrskemu programu Pjongjanga, so severnokorejske oblasti leta 2007 obljubile, da bodo zaprle jedrski kompleks. Vstop v državo so dovolili inšpektorjem IAEA, ki so potrdili, da je Yongbyon zaprt. V zameno je Severna Koreja prejela gospodarsko pomoč, ZDA pa so jo umaknile s seznama terorističnih držav.

Dogovor pa je propadel po izstrelitvi rakete dolgega dosega aprila 2009. Pjongjang je tedaj uradno zapustil šeststranska pogajanja, napovedal obnovitev jedrskega programa in ustavil sodelovanje z IAEA. Maja istega leta je sledil drugi jedrski poskus.

Severna Koreja je potem februarja 2012 znova napovedala ustavitev bogatenja urana v Yongbyonu, obljubila pa je tudi, da bo prenehala izvajati preizkuse jedrskega orožja. Dogovor z Washingtonom je med drugim vključeval moratorij na rakete dolgega dosega, prav tako je lahko IAEA znova opravila nadzor v Yongbyonu.

ZDA so izrazile pripravljenost na izboljšanje dvostranskih odnosov, privolile so tudi v dostavo pomoči v hrani. A potem, ko je Pjongjang aprila 2012 znova preizkusil raketo dolgega dosega, so se odločili, da hrane ne bodo dobavljali.

Februarja 2013 je Severna Koreja izvedla tretji jedrski poskus, januarja in septembra 2016 pa še četrtega in petega. Slednji je bil najmočnejši doslej, saj je moč eksplozije znašala okoli deset kiloton, po nekaterih ocenah pa celo med 20 in 30 kiloton.

Letos je Pjongjang opravil več preizkusov balističnih raket, med drugim tudi rakete srednjega dosega, ki bi lahko nosila jedrsko konico.

4. julija, ko Američani praznujejo dan neodvisnosti, je Severna Koreja prvič uspešno preizkusila medcelinsko raketo hwasong-14. Višina njenega leta je znašala okoli 2800 kilometrov. Glede na ocene ameriških strokovnjakov ima trenutno doseg med 7000 in 8000 kilometrov - dovolj, da doseže Aljasko ali Havaje. V prihodnjih letih pa bi lahko s 500-kilogramsko jedrsko konico dosegla 9700 kilometrov.

28. julija so še drugič v istem mesecu preizkusili medcelinsko raketo, ki je dosegla višino okoli 3000 kilometrov, padla pa je v Japonsko morje. Ameriški Washington Post je nato v začetku avgusta na podlagi podatkov ameriške obrambne obveščevalne agencije poročal, da je Severni Koreji uspelo narediti jedrsko konico, ki je dovolj majhna za namestitev na raketo.

Varnostni svet ZN je od prvega jedrskega poskusa sprejel sedem resolucij s sankcijami proti Severni Koreji, zadnjo in najstrožjo po obeh julijskih raketnih preizkusih. Severni Koreji med drugim prepoveduje izvoz premoga, železa, svinca in morske hrane, državam članicam ZN pa uvoz teh surovin. Sankcije naj bi severnokorejske prihodke od izvoza zmanjšale za tretjino na okoli dve milijardi dolarjev letno.

Pjongjang je sankcije označil za grobo kršitev svoje suverenosti. Sporočil je, da se ne bo pogajal o svojem jedrskem in raketnem programu, saj državo ogrožajo ZDA.

Odnosi med Washingtonom in Pjongjangom so se sicer zaostrili že po prihodu Donalda Trumpa na čelo ZDA januarja letos. Ameriški predsednik je ob različnih raketnih preizkusih opozoril, da je potrpljenja s Severno Korejo konec.

ZDA so poleg tega v Južni Koreji namestile svoj obrambni sistem THAAD. Ta sistem pa ne razburja le Pjongjanga, ampak mu nasprotujejo tudi v Pekingu, ker menijo, da se ruši ravnotežje sil v regiji.

Besedna vojna med ZDA in Severno Korejo se je še dodatno zaostrila po zadnjih sankcijah VS ZN. Trump je Pjongjangu zagrozil z "ognjem in gnevom". Sporočil je tudi, da imajo ZDA že pripravljeno orožje.

Severna Koreja je odgovorila z objavo načrta o napadu na ameriški otok Guam v Tihem oceanu, kjer prebiva 160.000 ljudi, v tamkajšnjem oporišču pa je nameščenih tudi 7000 ameriških vojakov. Kitajska, Rusija in več evropskih držav so strani večkrat pozvale k popuščanju napetosti.

Danes je izstrelila balistično raketo, ki je poletela preko Japonske in padla v Tihi ocean. Preletela je več kot 2700 kilometrov in dosegla najvišjo višino 550 kilometrov ter je bila prva severnokorejska raketa, ki je preletela Japonsko, od leta 2009.