Rešitev: Razbremenitev podjetnikov namesto vlade, ki preganja podjetja v tujino

Golobovi vladi je potrebno priznati, da je na področju zdravstva in javne uprave uspela narediti nekaj reda.

Ni bilo lahko, veliko je bilo cincanja in še vedno ni vse, kot mora biti, a vendarle je bilo storjenih nekaj korakov k ohranitvi javnega zdravstva.

Šele ko se je odkrižal slabega zdravstvenega ministra, povezanega z zasebnimi bolnišnicami, ki si ga je sam izbral, je premierju Robertu Golobu uspelo narediti nekaj reformnih korakov.

In kaj je resil v zadnjih letih od kar ga plačujemo kot nekega stokivnjaka in vodjo skupine ki naj bi nekaj rešila. Kdaj bo kak rezultat?

— Luka Oblak  (@LukaOblak) June 7, 2025

Toda na področju gospodarstva vladi kaže slabo.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na primer znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos, in sicer za kar odstotno točko, z 2,6 odstotka na 1,6 odstotka, za prihodnje leto pa z 2,6 na 2,4 odstotka.

Po njihovi oceni, ki že vključuje 0,8-odstotni padec BDP v prvem četrtletju, bo slovensko rast letos poganjalo predvsem domače povpraševanje.

Zelo podobna, pravzaprav še slabša je usoda Nemčije.

In Golob, ki je posnemal poteze Nemčije povsod, je s časovnim zamikom leta dni na isti poti kot ta, novi bolnik Evrope.

A so politiki na drogah?

— ira (@irenaLev) May 16, 2025

Kratek povzetek, kaj vse je narobe je podal ekonomist Jože P. Damijan. Svoj čas je veljal za kandidata levih strank za nesojenega predsednika vlade, Golobovo vlado je celo pozdravil, zato je njegova ocena za vlado še toliko bolj uničujoča: »Ko je Robert Golob prevzel vodenje vlade s prepričljivo večino, so med podjetniki in splošno javnostjo prevladovala visoka pričakovanja, da bo nova oblast učinkovita, razvojno usmerjena in prijazna do gospodarstva.

Toda tri leta kasneje se utrjuje vtis, da je vlada vse prej kot učinkovita, vse prej kot razvojno usmerjena in vse prej kot prijazna do gospodarstva in ljudi.

Da Golobova vlada nima nobene razvojne vizije, pravzaprav niti nobenega ne kratkoročnega in ne srednjeročnega načrta, kam usmeriti slovensko gospodarstvo, je bilo jasno od prvega dneva vladanja. Po treh letih dela te vlade pa se zdi, da je bila vlada ne samo brez pozitivne usmeritve, pač pa, da je sistematično sprejemala ukrepe, ki gospodarstvu škodijo. Vrhunec tega odnosa se je pokazal, ko se je predsednik vlade ob opozorilih, da slovenska podjetja zaradi boljših pogojev poslovanja selijo svojo dejavnost v Hrvaško, obregnil z izjavo, da to pomeni 'morda kakšen izziv manj za našo šolsko, zdravstveno in socialno mrežo.' Finančni minister pa je pred tem na televiziji na isti očitek cinično odvrnil: 'Samo povem, da so v Bosni še ugodnejši'.«

»Zdi se nenavadno, da prva ministra vlade menedžerjem in lastnikom podjetij sporočata, da ju ne moti, če slovenska podjetja svojo dejavnost prenašajo v tujino in da ju ne moti, če delovna mesta ustvarjajo v tujini, doma pa jih zapirajo. Kot da ne bi vedela, da s tem prihaja do trajne selitve dejavnosti v tujino…

Slovenija glede poslovnega okolja nikoli ni bila pretirano prijazna, vendar je bila precej bolj pred to vlado. Vladni mandat se je začel z odpravo sprememb dohodninskega zakona iz časa Janševe vlade, ki je predvidevala postopno povišanje splošne olajšave iz 4.500 evrov na 7.500 evrov leta 2025. Višja olajšava bi pomenila večje neto prejemke za zaposlene, predvsem za tiste z najnižjimi dohodki. Vendar tudi za tiste z višjimi plačami, kar bi povečalo privlačnost Slovenije za zaposlovanje tujcev.

Temu je sledila davčna reforma, ki pa ni postregla z uvedbo socialne kapice in razbremenitvijo stroškov dela za najvišje kvalificirane profile, pač pa je vlada še dodatno dvignila mejno davčno stopnjo za najvišje prejemke in zaostrila pogoje za samostojne podjetnike.

Prag za vstop v sistem normirancev se je drastično znižal, hkrati so bili priznani normirani odhodki zmanjšani, s čimer se je povečala davčna osnova. Za podjetnike to prinaša občutno višjo efektivno davčno stopnjo.«

»Za samozaposlene podjetnike je zaradi davčnih sprememb in višjih prispevkov skupna mesečna obremenitev dela narasla z okoli 550 evrov na več kot 610 evrov, vključno s prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega je vlada, začasno za financiranje popoplavne obnove, zvišala tudi davek na dobiček pravnih oseb z 19 % na 22 %.

Povečale so se tudi okoljske dajatve, zlasti dajatev na emisije CO₂, ki se je povečala za eno petino. Podjetja v energetsko intenzivnih panogah, kot so papirna, gumarska, kemijska, nekovinska in kovinska industrija, so v času najhujše energetske krize namesto razbremenitve dobila darilo v obliki dodatnih stroškov.

In za razliko od drugih držav jim vlada v preteklih treh letih energetske krize ni pomagala z ukrepi, ki so v ostalih EU državah vključevali zamejitev cen za elektriko in plin za podjetja, znižanja davkov (DDV in trošarine) in sektorsko podporo za energetsko intenzivne industrije.

Slovensko gospodarstvo je bilo bolj ali manj prepuščeno samemu sebi,« opisuje slabo delo Golobove vlade ekonomist Damijan.

Spet lažeš in potvarjaš.. . Tvoja naloga, ne naloha je, da se spokaš. Pa nauči se knjižne slovenščine, da ne boš slišati kot da si v oštariji. Saj G znajo izgovoriti že mali otroci...

— Zmagoviti (@zmagoviti) June 2, 2025

In sedaj so se na to odzvali – v poslanski skupini NSi. V poslanski skupini NSi so namreč v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi uvedli nekatere davčne razbremenitve.

Davčno obravnavo t. i. normirancev bi vrnili v sistem, ki je bil v veljavi pred letos uveljavljenimi davčnimi spremembami, predlagajo pa tudi davčno razbremenitev najemnin, še posebej za mlade in družine.

Cilji predloga novele so po navedbah manjše izmed opozicijskih poslanskih skupin po eni strani poenostavitev poslovnega okolja in ugodnejši pogoji za poslovanje v sistemu dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov oz. t. i. normirancev.

Po predlogu bi tako znova vzpostavili ureditev za normirance na sistem pred spremembami, ki je bil s tem letom uveljavljen skladno z lani jeseni sprejetimi davčnimi spremembami.

Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se je namreč z novim letom znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov.

Hkrati se je za prve zvišala meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa je ostala pri 12.500 evrov, nad tem pa je mogoče uveljavljati 40-odstotne normirane stroške.

Obenem v NSi predlagajo znižanje davčne stopnje pri oddajanju premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov. Dodatno predlagajo petodstotno obdavčitev za najemodajalce, ki nepremičnino oddajajo mladim posameznikom do 30. leta in mladim družinam.

»Moje ključno sporočilo eno leto dni pred sestavo nove vlade je, da naj gospodarstvo, obrtniki in podjetniki počakajo še eno leto. Ne obupajte, ne zapirajte firm, ne poslušajte predsednika vlade, da lahko svoja podjetja selite na sosednjo Hrvaško ali pa finančnega ministra, da jih lahko selite v davčno še ugodnejšo Bosno in Hercegovino, ampak ostanite tukaj v Sloveniji,« je gospodarstvu sporočil Vrtovec.

Golob: Večino reform, tiste najpomembnejše, bomo v tem mandatu izpeljali!

Očitno Golob ne računa več, da bo vodil še en mandat vlado!

Še nekaj tednov nazaj smo poslušali njegove izjave, da rabi vsaj dva mandata, da bi izpeljal vse pomembne reforme.

— Karl Erjavec (@KarlErjavec) June 1, 2025

In zanimivo je, da je tudi predsednik SD predlogu NSi že vsaj deloma – prikimal.

To nakazuje še eno veliko razpoko v sedanji koaliciji…

Po drugi strani pa je škoda, da Golobova vlada ni sama ugotovila, da si s kratkovidnimi ukrepi, ki so škodili gospodarstvu – škodi sama.