REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Jaz, legenda«: Kako je vampirski horor Willa Smitha postal izgovor proticepilcem za ne-cepljenje

»Jaz, legenda«: Kako je vampirski horor Willa Smitha postal izgovor proticepilcem za ne-cepljenjeJe strah pred cepljenjem - upravičen? Vir: Twitter

Kar zadeva pandemijo, je bilo na to temo posnetih veliko filmov.

Župan Larry Vaughn, kljub dejstvu, da turisti v njegovem prikupnem mestecu umirajo zaradi napadov morskega psa nasprotuje odločitvi šefa policije, da zapre plaže, saj se boji, da bo mesto gospodarsko propadlo.

Eden le-teh je tudi napeta triler-grozljivka »Okužba« (Contagion) Stevena Soderbergha iz leta 2011, ki je umestila obseg pandemije v kontekst neznanega virusa in zaradi katere mnogi vedo, kaj pomeni število R (efektivno reprodukcijsko število, oziroma povprečno število ljudi, ki jih okuženi ena okužena oseba).

S podobno temo pa se ukvarja tudi Steven Spielberg v filmu Žrelo (Jaws) iz leta 1975, v katerem župan otoka Amity v Novi Angliji Larry Vaughn, kljub dejstvu, da turisti in prebivalci v njegovem prikupnem mestecu umirajo zaradi napadov morskega psa, nasprotuje odločitvi šefa policije Martina Brodyja, da zapre plaže, saj se boji, da bo mesto gospodarsko propadlo.

Zato zavrača koncept varnosti in pooseblja podobne predstavnike oblasti, ki so skeptični glede lockdowna (zapiranja družbe).

Do neke mere so ti filmi smiselni, poudarja londonski Guardian - v časih velike negotovosti, kakršni so danes, ljudje posegajo po znanem, kot vodilom za ukrepanje zdaj.

Toda včasih pa je to zelo slaba ideja, kot kaže na primer film Francisa Lawrenceja iz leta 2007 »Jaz, legenda« (I Am Legend).

Spomnimo, gre za hollywoodski film, adaptacijo ZF romana Richarda Mathesonsa iz leta 1954 v katerem leta potem, ko smrtonosni virus pobije skoraj vsa živa bitja na Zemlji, ostale pa spremeni v pošasti, poskuša edini preživeli v New Yorku, znanstvenik Robert Neville (Will Smith), najti zdravilo, ki bi uničilo učinke virusa... Osamljeni Will Smith se trudi preživeti v postapokaliptičnem New Yorku, polnem mutiranih vampirjev, ki so bolj podobni zombijem.

Zgodbo o neozdravljivem virusu, ki ga je proizvedel človek, je majhna, a vztrajna skupina proticeplicev v današnjem času začela izrabljati kot izgovor, zakaj zavračajo cepiva proti koronavirusu, ki povzroča bolezen covid-19.

Robert je nadarjen znanstvenik, a ostane brez moči ob izbruhu skrivnostnega virusa, ki mu vzame družino in uniči človeško civilizacijo.

Zavoljo redke odpornosti Robert ostane edini preživeli v New Yorku, toda v temačnih sencah se skrivajo v krvoločne stvore spremenjeni ljudje, ki ponoči prilezejo na plano in iščejo nove žrtve…

To zgodbo o grozljivem neozdravljivem virusu, ki ga je proizvedel človek, je majhna, a vztrajna skupina proticeplicev v današnjem času začela izrabljati kot izgovor, zakaj zavračajo cepiva proti koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19.

Tako je aktualna pandemija vdahnila novo življenje zgodbi virologa, ki ga je upodobil Will Smith, zadnjega zdravega, preživelega človeka na Zemlji po biološki vojni, ki poskuša z lastno krvjo, iz neznanega razloga imuno na prežečo nevarnost - pripraviti zdravilo za fatalni virus, ki človeka spremeni v mutanta, v isti sapi pa se brani od njihovih napadov.

Skratka, film spremlja zgodbo virologa, ki že tri leta skrbno oddaja radijska sporočila, saj si obupano želi najti morebitne druge preživele.

Vendar po senčnih predelih stavb najde le zmutirane žrtve virusa – okužene, ki prežijo na vsak Nevillov gib in čakajo, da bo naredil usodno napako.

Neville je v tej zgodbi morda zadnje upanje človeštva, ker ga žene le še ena misija -, da s pomočjo preiskav lastne imune krvi najde način, kako ozdraviti obolele od virusa.

Vendar se zaveda, da je v manjšini … ter da se mu hitro izteka čas.

Do najdbe zdravila.

»Jaz, legenda« je po ugotovitvah britanskih medijev vstopil v aktualne vroče pandemične razprave preprosto zato, ker je omenjena majhna, a vztrajna skupina ljudi začela postavljati preprosto vprašanje: »Čak’ mal’, ali so se ti dobri ljudje spremenili v mutirane vampirje, ker so vzeli cepivo proti - covidu?«

Tako in podobno razlogovanje niti ni nujno posebna novost, poudarja Guardian.

Že decembra 2020, ko so se preskušanja težko pričakovanih cepiv proti novemu koronavirusu bližala koncu, so nenadoma vzrojile govorice, da so nova cepiva ustvarila – vampirje.

Te odbite govorice so bile tako vztrajne, da je celo tiskovna agencija Reuters, ki slovi po svoji natančnosti, morala objaviti članek s preverjenimi dejstvi (factcheck article), da bi ovrgla omenjeno in podobne teorije zarot.

Mutirani vampirji v »Jaz, legenda« so namreč postali takšni, ker so bili izpostavljeni gensko spremenjeni različici virusa ošpic, srhljivi mutaciji eksperimentalnega čudežnega zdravila proti raku.

V to zgodbo torej cepiva sploh niso bila vključena, šlo je za novo zdravilo. A kljub temu zdaj ni več dvoma, da je bila škoda narejena, če mora svetovno spoštovana novinarska organizacija s svojimi dragocenimi viri znova z dejstvi zanikati oziroma razložiti zaplet neuspešnega božičnega filma izpred desetletja in pol.

Zato se marsikomu lahko zdi, da je ta bitka že izgubljena, še posebej, ker je odbita teorija, povezana s filmom, ta teden dobila novi zagon, ko je New York Times objavil zgodbo o proticepilcih v kateri je opisal primer uslužbenke v trgovini z optičnimi pripomočki, ki je cepivo zoper covid-19 zavrnila, »prepričana, da (tudi to) cepivo povzroča, da se liki v filmu (Jaz, legenda) spremenijo v zombije«.

To je nadalje povzročilo, da je soavtor filma Akiva Goldsman v obupu tvitnil: »O moj bog. To je film. Vse sem si izmislil. To. Ni. Resnično.«

V resnici je zelo težko najti film, v katerem bi imelo cepivo vlogo nepridipravega, oziroma da bi bilo cepivo negativec.

V grozljivki Marca Forsterja iz leta 2013 »Svetovna vojna Z« (World War Z) z Bradom Pittom v glavni vlogi zombije ustvarja virus, glavni junak pa mora najti - cepivo.

V postapokaliptični fikciji »Zadnji človek« (The Omega Man) iz leta 1971, drugi filmski priredbi romana Richarda Mathesona Jaz, legenda, je Charlton Heston edini preživel napad zombija, ker je bil cepljen.

Hollywoodska uspešnica »Izbruh« (Outbreak) iz leta 1995 je slonela na knjigi The Hot Zone, ki jo je leto pred tem napisal Richard Preston, specialist za zgodbe o nalezljivih boleznih in bioterorizmu.

Smrtonosni virus se širi, medtem pa protagonisti tekmujejo, da bi našli cepivo, ki bo rešilo človeštvo.

Zgodba in film govorita o izbruhu virusa v Afriki, je pa jasno, da gre za izbruh ebole, ki je kakšno leto pred tem pustošila na črni celini.

Virus se prek male opice, beloglave kapucinke, prenese iz Konga v ZDA.

Ljudje umirajo drug za drugim v hudih mukah, vojaški zdravniki pa se trudijo v tekmi s časom čim prej najti zdravilo.

Da bi bila situacija še težja, virus v ZDA mutira.

A se ameriški zdravniki ne dajo preveč motiti in razvijejo zdravilo iz opice, ki je virus prenašala.

Skratka, smrtonosni virus se širi, medtem pa protagonisti tekmujejo, da bi našli cepivo, ki bo rešilo človeštvo.

Japonski postapokaliptični znanstvenofantastični »Virus« (復活の日, Fukkatsu no hi) iz leta 1980 se konča tako, da protagonist objame nekaj cepljenih neznancev in razglasi, da je »življenje čudovito«.

Res je, da obstaja grozljivka iz leta 1973 »Sssssss«, v kateri Dirk Benedict prejme injekcije, ki ga spremenijo v kačo, vendar te injekcije niso cepiva.

Injekcije so bile namreč zasnovane že od začetka tako, da ga spremenijo v kačo. Kar je po svoje še en dokaz, da medicina učinkovito opravlja začrtano ji delo.

Morda edini film med uspešnicami, ki je kadar koli cepljenje predstavil kot silo zla, je tretje nadaljevanje franšize »Možje X: Zadnji spopad« (X-Men: The Last Stand) iz leta 2006, v kateri znanstveniki odkrijejo, zakaj mutanti sploh mutirajo.

Premožni industrialec odkrije cepivo, oziroma serum, zdravilo za mutacijo, ki cilja na gen, ki mutantom daje posebne moči.

Lažne novice: cepiva vsebujejo čip ali celo magnet. Vir: Twitter

Vrhunec trilogije o možjeh X torej prinese zdravilo za mutantstvo, ki grozi, da bo spremenilo tok zgodovine...

Pa vendar tudi ta zgodba ne pije vode iz več razlogov.

Prvič, zdravilo/cepivo v filmu je zasnovano tako, da mutantom odreče njihov resnični jaz, a niti najbolj vnet proticepilec ne bi trdil, da je koronavirus SARS-CoV-2 (ali kateri koli virus) sestavni del njegove osebnosti.

In drugič, vrhunec filma »Možje X: Zadnji spopad« je, ko neobrzdan necepljen mutant grozi, da bo uničil vesolje, kot ga poznamo, zato tudi oziraje na to potreba po cepljenju - sploh ne zveni več tako neumno, še manj pa slabo, opozarja britanski časnik.

In ironično pripomne, da, žal, nič od tega antivakserjem niti ni pomembno.

Naslovna stran enega časnikov iz soseščine: Napoved konca sveta na petek, 13. avgust. Do konca leta 2021 bo človeštvo izbrisano z našega planeta, a nič ne de: na Zemljo se vračajo - dinozavri! Leta 2025 pa bo iz nebes pridrvel Jezus, da znova naredi Adama in Evo... Vir: Twitter

Če lahko proticepilci sami sebe prepričajo, da neka opskurna grozljivka Willa Smitha iz leta 2007 lahko služi kot vodotesna znanstvena razlaga in se zato nočejo cepiti - po tem v bistvu podobno utemeljitev lahko uporabijo pri katerem koli filmu.

In v zvezi z izogibanjem ali celo spodkopavanjem reševanja katere koli ne osebne, ampak težave širše družbe.

Takšna argumentacija je, z eno besedo – neoprostljiva, sklene Guardian.

Delite članek