REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ivica Dačić: Resolucija o genocidu v Srebrenici je velik argument za mirno razdružitev BiH

Ivica Dačić: Resolucija o genocidu v Srebrenici je velik argument za mirno razdružitev BiHDačić je dejal, da je zdaj treba videti, kako bo Srbija ravnala z državami, ki so glasovale za resolucijo. Vir: X, posnetek zaslona

Srbski notranji minister (nedavno, v zadnji vladi še zunanji minister Srbije) meni, da je dogajanje v zvezi z resolucijo o Srebrenici velik argument predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku.

Ta je že dejal, da bo Republika Srbska (RS) pripravila poročilo o kršenju Daytonskega sporazuma in Federaciji Bosne in Hercegovine poslala sporazum o mirni razdružitvi. O tem je včeraj prav v Srebrenici, ki je danes del Republike Srbske, razpravljala vlada RS.

Generalna skupščina ZN je namreč v četrtek sprejela protisrbsko resolucijo o Srebrenici.

Slovenija je resolucijo podprla.

Vzdržanih in proti je bilo več držav kot za resolucijo o Srebrenici, ta dokument, ki ga je sprožilo brez sklepa predsedstvo BiH, pa je podprl tudi predstavnik Stalne misije BiH pri ZN, ki je na ta način deloval protiustavno, kot predstavnik izključno Bošnjakov, ne pa vseh treh konstitutivnih narodov.

Dačić je dejal, da z glasovanjem ni povsem zadovoljen, saj nekatere države niso zdržale pritiska, in spomnil, da je od 193 držav članic ZN za resolucijo glasovalo 84 držav, ki so jo podprle nekatere največje svetovne sile, 109 držav pa ni podprlo resolucije s tem, da so bile proti, so se vzdržale ali niso glasovale.

Glede na to, da je resolucija dobila le 43 odstotkov glasov vseh članic in zanjo niso glasovale niti Slovaška, Grčija in Ciper, Madžarska pa je glasovala proti je celo dopisnik avstrijske ÖRF ocenil, da je šlo za diplomatsko zmago Srbije in ne BiH.

Nekatere države so sprejemu ostro nasprotovale. Ruski predstavnik v OZN je dejal: »Nemčija je v 20. stoletju sprožila dve svetovni vojni, pobila na milijone ljudi v koncentracijskih taboriščih, odgovorna je za množične zločine v Afriki, aktivno sodelovala pri razpadu Jugoslavije in bombardiranju Sarajeva leta 1995, zdaj pa poskuša poučevati druge o pomenu narodne sprave z govornice Generalne skupščine.«

»Nemčija nima nobene moralne pravice, da sploh omenja izraz 'genocid' v povezavi s čim drugim kot s svojimi gnusnimi zločini«, je opozoril Vasilij Nebenzja.

Čeprav v Federaciji BiH sprejem resolucije pozdravljajo kot velik uspeh je predsednik Srbije Aleksandar Vučić na zasedanju dejal, da se še nikoli ni zgodilo, da bi kadarkoli doslej bila neka resolucija o genocidu sprejeta brez soglasja.  

Opozoril je tudi, da je bila leta 2015 sprejeta resolucija o obsojanju vseh genocidov in vprašal predlagatelje, zakaj so potemtakem izpostavili zgolj primer Srebrenice.

Glede na to, da je resolucija dobila le 43 odstotkov glasov vseh članic in zanjo niso glasovale niti Slovaška, Grčija in Ciper, Madžarska pa je glasovala proti je celo dopisnik avstrijske ÖRF ocenil, da je šlo za diplomatsko zmago Srbije in ne BiH.

Avstrijska publika je novinarja sicer takoj kritizirala, češ da podpira morilce narodov, a v resnici je imel novinar prav.

Vprašal je tudi, zakaj so velike sile pritiskale na manjše države in jim grozile s sankcijami, če ne bodo glasovale za to resolucijo.

Ob tem je kosponzorje resolucije (med njimi je bila menda tudi Slovenija), kako bodo pojasnili, da je en strašen zločin, v katerem je ubitih 8000 ljudi večji od ubijanja 20 milijonov ljudi v drugi svetovni vojni.

Podobnega mnenje je tudi Ivica Dačić: »Kar se je zgodilo, je velik argument za tako dejanje (razdružitev BiH), saj je preprosto nemogoče živeti skupaj s tistimi, ki vas imajo za 'genocidne'. Če bi kdo vprašal srbski narod v Republiki Srbski, bi zagotovo glasoval za (razdružitev), vprašanje pa je ali je to mogoče in ali se bo to zgodilo.«

Vprašal je še, kakšen bo odgovor Bošnjakov na resolucijo in ali bodo rekli, da to spreminja situacijo, da Daytonski sporazum v tej obliki ne more obstajati, da ne more obstajati »nekaj genocidnega« (s tem se misli na Republiko Srbsko) in ali morda namerava BiH sprožiti revizijo tožbe proti Srbiji zaradi genocida in zahtevati odškodnino. »To je zdaj glavno vprašanje - kako se bo vse skupaj razpletlo. Zato je treba biti pogumen in moder ter voditi trdno, a modro in uresničljivo politiko,« je dejal Dačić po poročanju agencije Srna.

Da genocida v Srebrenici ni bilo opozarja tudi največja avtoriteta na tem področju Jehuda Bauer.

Dačić je dejal, da je zdaj treba videti, kako bo Srbija ravnala z državami, ki so glasovale za resolucijo, ter da bi morala Srbija od Irana, s katerim ima izjemno prijateljske odnose in zaradi česar ima težave z Zahodom, zahtevati pojasnilo, »zakaj je glasoval za resolucijo, ki je ameriški projekt«, ter zahtevati pojasnila tudi od Iraka in Egipta.

»Za vsako državo bi lahko šli po vrsti in povedali, kakšno je stanje. Sami s seboj moramo razčistiti, da nam podpora ne prihaja od zahodnih držav, ampak od tistih, ki ne podpirajo avtoritete Zahoda. Ne smemo si rezati vejo, na kateri sedimo,« je dejal Dačić.

Meni tudi, da bi morala Srbija kljub temu nadaljevati pot proti EU, a se zavedati, da ne bo vedno dobila razumevanje s strani Evropske unije in da si bo morala Srbija pomagati sama.

Glede Črne gore, ki je glasovala za resolucijo, je Dačić dejal, da je Srbija razočarana, a da Črna gora ni njena sovražnica.

Dodal je, da se mu zdi, da Črna gora vztrajno želi spremeniti svojo preteklost z določenimi odločitvami in pridružitvijo nekaterim pobudam, ne le proti srbskim interesom, ampak tudi proti zgodovini same Črne gore.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek