REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Italijanski medij: Slepa aroganca Washingtona, ki si zatiska oči pred spremembami v svetu

Italijanski medij: Slepa aroganca Washingtona, ki si zatiska oči pred spremembami v svetuDoslej se je Zahod pretvarjal, da predstavlja celotno mednarodno skupnost in da ima samo on pravico vsiljevati pravila, ki jih bo pozneje sam poljubno kršil, a je resničnost povsem drugačna, sklene italijanski pisatelj Andrea Marcigliano. Vir: Posnetek zaslona, X

Povsod po svetu je sezona velikih manevrov, političnih, gospodarskih, predvsem pa strateških in vojaških, piše italijanski pisatelj in esejist Andrea Marcigliano za portal Electo magazine.

Odlični manevri. Vir: Posnetek zaslona

Tem »manevrom« lahko rečemo tudi tretja ali četrta svetovna vojna.

Danes gre točno za to. Danes smo priča asimetrični oziroma hibridni vojni, ki ima veliko definicij, pomembno pa je, da je v tem konfliktu nevtralnost, biti po strani, luksuz, ki si ga lahko privoščita Kostarika in Monako. Ampak, samo morda, navaja besedilo.

Večina držav na svetu si je v tem spopadu izbralo stran. Velike in majhne države se združujejo v sistemu spreminjajoče se geografije. Zavezništva niso več stabilna, saj tisti, ki so bili zavezniki v enem spopadu, lahko postanejo sovražniki v drugem.

Gre predvsem za diplomatsko vojno.

Diplomatsko tkanje političnih in gospodarskih vezi lahko okrepi varnostni položaj države v primeru neposrednega vojaškega spopada. Nasprotno pa odsotnost teh povezav lahko pomeni tudi nevarno izolacijo, ki je skoraj vedno opozorilo na bližajoči se poraz.

Vir: Posnetek zaslona, Electo magazine

Poskušajmo gledati na stvari brez predsodkov in brez partizanskega fanatizma. Kar zadeva velike diplomatske manevre, Washington in celotni Kolektivni zahod počasi izgubljata prednost, medtem ko se njegovi glavni svetovni tekmici Rusija in Kitajska vsak dan krepita.

V Afriki, v Sahelu, so Francozi izgubili nadzor nad svojim nekdanjim kolonialnim cesarstvom. Poskus Washingtona, da bi Parizu ugrabil nadzor nad tem strateškim območjem, tako gospodarsko kot geopolitično, se je izkazal za popoln polom.

Niger, Burkina Faso in Mali so pravkar vstopili v rusko orbito, Čad pa jim sledi. V Senegalu se je pojavil nov predsednik, sovražen tako do Francozov kot do Američanov. In Kongo se je diplomatsko že približal Kremlju.

Še več, po vsej prej imenovani »Črni celini« je Peking tisti, ki narekuje pravila igre z instrumentom »mehkega« prodora brez oboroženih spopadov.

Peking to dosega z gospodarskim sodelovanjem, od katerega imajo koristi vse vpletene strani po doktrini Ši Džinpinga.

Tudi v Aziji se pospešeno ustvarja novo ravnotežje.

Nastajajoči velikani, kot je Indonezija, z zaskrbljenostjo spremljajo naraščajoče napetosti med Washingtonom in Pekingom, ko poskušajo ohraniti ključne vezi s Kitajsko.

Po drugi strani pa Rusija krepi odnose z državami v regiji, ki tradicionalno veljajo, da so v orbiti Washingtona. Izredno pomenljive so Putinove izjave o dobrih odnosih s Seulom, za katere pravi, da »niso postali žrtev neumne rusofobije«.

Položaj Indije je še pomembnejši. Modi je okrcal Washington, ker ga je poskušal prisiliti v prekinitev gospodarskih vezi s Teheranom.

Odziv New Delhija na grožnjo ZDA z gospodarskimi sankcijami je bil videti izjemno oster.

V resnici imata Moskva in Peking, ki ju zdaj lahko imamo za skupno fronto, dva izjemno elastična in zelo učinkovita instrumenta diplomacije in mednarodnih odnosov.

Sloviti BRICS zdaj doživlja razcvet, saj ustvarja novo mrežo gospodarskih odnosov.

Zahodnim sankcijam, s katerimi jima vsakodnevno grozi Kolektivni zahod, se zdaj lahko Moskva in Peking le smejita.

In potem je tu še Šanghajska organizacija za sodelovanje. Ta organizacija pod vodstvom Kitajske je, kot je pokazal nedavni vrh v Astani, zavzela odločilno stališče ob Rusiji v trenutnem mednarodnem scenariju.

Washington se na te instrumente svojih tekmecev odziva s slepo aroganco.

Aroganca še toliko bolj bode v oči, ker so izjave s političnih vrhov v Bruslju »nore« in improvizirane.

Zahod se je do sedaj pretvarjal, da predstavlja celotno »mednarodno skupnost« in da ima samo on pravico vsiljevati pravila, ki jih bo kasneje sam poljubno kršil.

A realnost, sklene Marcigliano, je precej drugačna.

Zato Zahod postaja vse bolj izoliran in vse bolj obkoljen.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek