Islamski državi se obeta polom na sirsko-libanonski meji

Prejšnji vikend se je Libanon odločil sprožiti vojaško akcijo proti obmejnemu področju s Sirijo, ki je bilo pod de facto nadzorom Islamske države. Istočasno so sirske oborožene sile, s pomočjo Hezbolaha, sprožile nove ofenzivne sunke proti vse manjšemu ozemlju IS v zahodni Siriji.

Področje regije Qalamoun, ki je še vedno pod nadzorom teroristične organizacije, je že odrezano od preostalega ozemlja t. i. »kalifata«. Trenutno se teroristi krčevito oklepajo okoli 40 kvadratnih kilometrov velikega goratega področja. V času največjega obsega IS so v tej regiji imeli pod nadzorom kar 270 kvadratnih kilometrov ozemlja. Po ocenah Hezbolaha se na tem področju nahaja še okoli 400 borcev IS.

Libanon, ki je ameriški zaveznik v boju proti IS, je ofenzivo proti teroristom pričel ločeno, in brez koordinacije s sirskimi oboroženimi silami, katere imajo podporo Irana (in s tem Hezbolaha) ter Rusije. Medtem ko je glavni motiv Libanona ponovno vzpostaviti nadzor nad svojim ozemljem, si hkrati prizadevajo najti tudi podatke o usodi devetih libanonskih vojakov, katere je IS zajela leta 2014, ko so zavzeli severnovzhodno libanonsko mesto Arsal.

A morebitne odnose v tej politično razdeljeni koaliciji proti Islamski državi, katera se dejansko deli na dva pola (ameriškega in ruskega) lahko dodatno zaplete nova zahteva ameriške administracije, katero vodi Donald Trump. V sredo so namreč ameriški diplomati na seji Varnostnega sveta OZN izrazili zahtevo, da bi morali mirovniki OZN, ki delujejo v Libanonu v okviru misije UNIFIL že vse od leta 1978, preprečili oboroževanje Hezbolaha. 

30. avgusta se namreč obeta glasovanje v VS o podaljšanju misije na tem področju, v sklopu katere trenutno deluje 10.520 modrih čelah iz kar 41 držav. Med njimi je tudi en hrvaški, 177 srbskih, 1 makedonski in 15 slovenskih vojakov.