Islam na francoski način: Macron želi s »halal davkom« izničiti vpliv salafističnih ekstremistov v Franciji

Z dodatnimi trošarinami na okoli 5,5 milijarde evrov vrednem trgu za »halal proizvode« želijo v Franciji zbrati dodatna sredstva in s tem denarjem odvrniti muslimansko skupnost od ekstremističnih idej, ki jih širijo salafisti.

V Franciji sicer še zmeraj niso objavili dolgo pričakovanega načrta o »prestrukturiranju islama«, vendar je iz poročila predsednikovega glavnega svetovalca za vprašanja muslimanske vere že nekoliko razvidno, kako bi lahko bil videti za letos napovedan okvir in pravila za »islam na francoski način«.

Vladi naj bi tako poslali v presojo osnutek zakona, ki predvideva manjši davek na halal in sorodne muslimanske proizvode, da bi na ta način zagotovili neodvisnost skupnosti pred vplivom drugih držav.

Po poročilu uglednega inštituta Montaigne in njegovega avtorja, višjega sodelavca Hakima El Karouija, sta namreč Turčija in Savdska Arabija glavni financerki širjenja salafizma med muslimani v Franciji in po vsej Evropi. To pa se izvaja tako skozi šole za učenje jezikov, kot preko družbenih mrež.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč julija letos napovedal, da bo islamu dal »okvir in pravila«, da bi bil za zmeraj »prakticiran v skladu z zakoni republike.« Poleg skrbi zaradi razraščanja terorizma, ki je od napadov leta 2015 v Franciji že povzročil 230 smrtnih žrtev, se v ozadju ukrepov skriva tudi strah pred nastankom »paralelnih družb.«

V Franciji namreč opažajo, da vse več otrok iz muslimanskih družin v petek, ki je za muslimane nedelovni dan, izostaja od pouka, da vse več staršev zavrača sodelovanje hčera v mešanih športnih ekipah, ter da se med muslimani vse bolj odkrito izraža prezir do krščanskih vrednot. To pa bi dolgoročno lahko ogrozilo socialni mir.

Želja za modernizacijo islama ali vzpostavitev njegove »francoske različice« ni nova v državi, ki ima največje število muslimanov med prebivalstvom v Evropi. Dodatna nevarnost je tudi vse večja popularnost radikalnih tolmačenj islama, oziroma vztrajanja pri njegovih izvornih načelih. In to še posebej v primestnih naseljih, v katerih živi tudi veliko migrantov.

Bivši predsednik Nicholas Sarkozy je leta 2003, v času, ko je bil še minister za notranje zadeve v vladi Jacquesa Chiraca ustanovil Francoski svet za muslimansko vero (CFCM).  Svetovalec francoskega predsednika Hakim El Karoui pa predlaga, da se namesto tega ustanovi nova in nevtralna organizacija AMIF (Muslimansko združenje za islam v Franciji), ki bi pomagala, da se izkoreninijo ekstremistični elementi.

Vloga Hakima El Karouija je v tem pogledu velika, zanimiva pa je tudi njegova biografija in kako je prišel do ideje za nov predlog. Sam je sin muslimana iz Tunizije in matere Francozinje, ki je bila protestanske veroizpovedi. Že zgodaj je prišel do spoznanja, da je muslimansko zakrivanje obraza žensk le politično sredstvo, ki krepi neenakost spolov in je v nasprotju z načelom enakosti, kar je ena od temeljnih vrednot francoske družbe.

Ta nekdanji bančnik banke Rotschild je šele po napadu na humorističen časnik »Charlie Hebdo« pričel z raziskovanjem muslimanov v Franciji, nehomogeno skupnost, ki ji pripada okoli 4,5 milijona ljudi. Točno število ni znano, saj Francija ne zbira podatkov o nacionalnosti, etničnem poreklu in veroizpovedi.

K reformi je pristopil iz ekonomskega zornega kota. Izračunal je muslimansko porabo in delež sekularnih muslimanov glede na delež pristašev Islamske države in podobnih radikalnih gibanj. Posebej ga je zanimal transparenten priliv denarja ter omejitev tujih donacij za džamije in imame. Prišel je do sklepa, da sta dve tretjini francoskih muslimanov rojeni v Franciji in da nima smisla, da jih financirajo Alžir, Maroko ali Tunizija.

Karoui predlaga, da država kot protiutež radikalnim elementom podpre umirjene struje, ki bi jih financirali z davkom od halala (letni promet tega trga je okoli 5,5 milijard evrov) . Država bi morala postaviti pravila tudi za romanja in razširiti učenje arabskega jezika v šolah, da se otroci ne bi učili jezika v džamijah, kjer se na prvi pogled učijo jezik, v resnici pa poslušajo indoktrinacijo in salafistične nauke, ki jih širijo islamski konservativci.

Pri tem omenjeni »halal davek« ne bi zbirala država, pač pa organizacija AMIF, na podoben način, kot davke od »košer« proizvodov zbira židovska skupnost.

Seveda pa so se takšnemu predlogu takoj uprli fundamentalisti, ki zavračajo vse poskuse vlade, ki si želi, da bi se muslimanska veroizpoved izražala in prakticirala v skladu s francosko zakonodajo. Kritiki načrta pa trdijo, da je to diskriminacija in sprašujejo, ali bi kristjani dovolili, da jim neka muslimanska vlada odreja, kaj je pravi islam in kaj ne.

Macron je novo strategijo napovedal za to jesen, vendar po pisanju francoskih medijev potrebuje še nekaj časa za javno razpravo o reševanju tega problema. Vendar so medtem že protestirale nekatere države, predvsem Turčija, ki ostro zavrača omenjeno zakonodajo.

Turška tiskovna agencija Anadolija je nedavno poročala o »kolonialističnem pogledu Francije na islam.« Ankara tudi nasprotuje ukinitvi Muslimanskega sveta, ki mu trenutno predseduje predsednik s turškimi koreninami. Francoski uradniki pa trdijo, da se Turčija ideji upira zato, ker ne želi izgubiti vpliva na turško skupnost v Franciji.