petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Irak in Iran s skupno vojaško vajo kažeta mišice Kurdistanu
Iranske in iraške sile so danes blizu meje z avtonomno regijo Kurdistan izvedli skupne vojaške vaje. Gre za še enega v vrsti ukrepov, ki so jih države s številčnim kurdskim prebivalstvom izvedle po kontroverznem referendumu, na katerem so iraški Kurdi z veliko večino glasovali za neodvisnost.
Iraški Kurdi so se na referendumu 25. septembra z več kot 92-odstotno večino izrekli za neodvisno državo. Pravico oddati svoj glas na več kot 2000 voliščih je imelo 5,6 milijona ljudi, oddalo ga je več kot 3,3 milijona. V Bagdadu so referendumu ostro nasprotovali. Kritikam so se pridružile tudi druge države, zlasti sosednja Turčija in Iran, ki imata tudi sama številčno kurdsko skupnost.
Po glasovanju so Irak, Iran in Turčija sprejele vrsto ukrepov, s katerim bi osamili Kurdistan. Tako so med drugim na tamkajšnjih letališčih v Erbilu in Sulejmaniji prepovedali mednarodne polete. Iran pa je pred dnevi uvedel tudi embargo na uvoz in izvoz naftnih proizvodov v in iz iraškega Kurdistana.
Kot odgovor na referendum so iranske in iraške sile danes blizu meje s Kurdistanom izvedle še skupno vojaško vajo. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal kurdski carinik na mejnem prehodu v Bashmakhu, so z vajami začeli pičlih 250 metrov od meje. Obvestilo o skupnih vojaških vajah je na svoji spletni strani objavila tudi iranska vojska.
Gre za prvo skupno vojaško vajo Irana in Iraka vse od iranske islamske revolucije leta 1979. Odločitev o njeni izvedbi je sledila srečanju visokih iranskih poveljnikov, na katerem so poudarili "ozemeljsko celovitost in enotnost Iraka ter nezakonitost referenduma v severnem Iraku", je v soboto povedal tiskovni predstavnik iranskih oboroženih sil Masud Džazajeri.
V Iraku, ki šteje 36 milijonov prebivalcev, živi več kot šest milijonov Kurdov. Avtonomna regija Kurdistan ima približno 5,2 milijona prebivalcev, vendar pa referendum ni potekal samo tam, pač pa tudi na območjih, ki so v središču spora med oblastmi v Bagdadu in Erbilu, med drugim v z nafto bogati pokrajini Kirkuk.
Varnostni svet Združenih narodov se je sicer izrekel proti referendumu, a je voditelj iraških Kurdov Masud Barzani poudaril, da ta ne bo vodil v takojšnjo razglasitev neodvisnosti, temveč v začetek resnih pogovorov z oblastmi v Bagdadu.