sobota, 05. oktober 2024 leto 29 / št. 279
Imenovanje »previdnega pragmatika« Barnierja: Francozi glasovali za spremembe, dobili pa še več istega
V Franciji je predsednik Emmanuel Macron končno imenoval predsednika vlade.
In to ni nihče drug kot Michel Barnier, ki se ga večina ljudi spominja kot ključnega pogajalca za brexit na evropski strani.
Mossa dell'arrocco: #Macron sceglie #Barnier come primo ministro
— La Nuova Bussola Quotidiana (@lanuovaBQ) September 7, 2024
Macron nomina il nuovo primo ministro: Michel Barnier, gollista, 73 anni, famoso per aver negoziato la Brexit con Boris Johnson. Scelta incredibile, comunque, perché Barnier non rappresenta i partiti di… pic.twitter.com/enLa7EdyRX
To bo zagotovo imenovanje, ki ga bo zavrnila ogromna večina francoskih volivcev in bo dojeto kot skrajno nespoštljivo do volivcev, glede na to, da je Barnier desnosredinski politik, ki je v marsičem iz istega testa kot Macron.
In če obstaja eno ključno sporočilo, ki so ga francoski volivci poslali na dveh zaporednih volitvah v Franciji (volitve v EU in parlamentarne volitve), je to, da želijo vse drugače in ne le še več enakega...
In to so (več enakega) na koncu dobili, kar postavlja pod vprašaj celotno njihovo demokracijo.
https://t.co/ywfh3xfuaD #EELV #LFI #Brexit #RejoinEU #climate #ClimateCrisis #ForAll #EFA #EUCO
— The Global Spring (@TheGlobalSpring) September 7, 2024
"Protests are taking place in France against the appointment of Michel #Barnier as the country’s new prime minister"
Kajti, večina volivcev je glasovala za leve in desne stranke, levica je na koncu zmagala, namesto da bi dobila mandat pa bo vlado sestavljal sredinski politik s stranko, ki je bila šele na 4. mestu – kot lepo pojasnjuje spodnja karikatura.
Po drugi stani pa imenovanje prinaša nekatere spremembe.
Francoska politika je namreč v zadnjih tednih zavrela, potem ko je predsednik Macron po julijskih predčasnih volitvah, na katerih je njegova stranka doživela ponižujoč poraz, za dva meseca odložil imenovanje novega predsednika vlade.
Ta teden je več kot 80 poslancev podpisalo resolucijo, ki zahteva Macronov odstop, kar ga je spodbudilo, da se je končno odločil.
Macronov izbranec za to mesto je Michel Barnier - državni veteran iz Gaulliste in politik iz Republikanske stranke, čigar kariera sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.
Imenovanje Barnierja je znak, da je predsednik Macron »globoko oslabljen, nacionalno in mednarodno«, predsednik, ki »nima več nadzora« in potrebuje »izkušenega 73-letnika z dolgo politično kariero za seboj«, je za Sputnik povedal Dr. Edouard Husson, zgodovinar in izdajatelj Le Courrier des Strateges - francoske revije za geopolitične zadeve.
Barnier »je bil izvoljen za poslanca pri 27 letih, leta 1978. Ne le da je leta 1965 vodil kampanjo za ponovno izvolitev generala de Gaulla, ampak je imel tudi vpogled v gaullistično stranko in je bil minister pod Jacquesom Chiracom in nato Nicolasom Sarkozyjem. Evropske institucije pozna veliko bolje kot Emmanuel Macron. Vsi ti dejavniki pomenijo, da je Michel Barnier bolj neodvisno misleč kot Emmanuel Macron in njegovi podporniki. Sposoben je postaviti pod vprašaj sistem, ki ga dobro pozna,« je dejal profesor Husson in izpostavil na primer Barnierjev predlog iz leta 2022, da se za Francijo začasno odpravijo liberalna pravila Evropske unije o priseljevanju.
Emmanuel Macron nie officiellement le résultat des élections législatives.
— Jean-Luc Mélenchon (@JLMelenchon) September 5, 2024
Il vient de nommer Michel Barnier. Un membre, parmi d'autres, d'un parti qui a été le dernier à l'élection législative.
Emmanuel Macron a volé l'élection au peuple français.#PremierMinistre pic.twitter.com/kFdkSPlKIc
Čeprav Francija in svet od Barnierja ne smeta pričakovati dramatičnih sprememb, je po mnenju opazovalca »pragmatik«.
»Glede Ukrajine ali Gaze je bolj verjetno, da bo prisluhnil niansiranim stališčem papeža Frančiška kot preostali francoski politični razred. In v nasprotju z Emmanuelom Macronom ne bo nikoli pretiraval z agresijo. V resnici mislim, da bo njegova prednostna naloga proračun - Francijo je treba začeti reševati iz dolgov. Za to pa je bolje imeti miroljubno politiko,« je dejal Husson.
Na področju notranje politike je Barnier nasprotje Macrona – je prej »združevalec« kot razdruževalec, meni opazovalec.
Macronova sredinska stranka Preporod/Renesansa je julija doživela velik poraz na volitvah, potem ko se je mesec dni prej katastrofalno odrezala na evropskih volitvah.
Volilna koalicija Renesanse pod vodstvom zunanjega ministra Stephana Sejourna je izgubila 86 sedežev v 577-članskem državnem parlamentu in si zagotovila le 180 sedežev. Sredinski gaullistični Republikanci so izgubili 22 sedežev (skupaj so jih dobili 39), levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta je pridobilo 49 sedežev (skupaj jih je doseglo 180), Nacionalni shod/Unija skrajne desnice Marine Le Pen pa 53 (skupaj 142). Nobeni stranki ni uspelo zagotoviti večine 289 ali več sedežev.
Predstavniki Nove ljudske fronte so že obljubili, da se bodo borili proti Barnierju, saj menijo, da nima »politične legitimnosti«, njegovo imenovanje pa označujejo za »škandal«.
Lucie Castets, prednostna kandidatka Nove ljudske fronte, je Macrona obtožila, da se je »spravil v sožitje z Nacionalnim shodom« Marine Le Pen, in obljubila, da bo ob najbližji priložnosti vložila predlog nezaupnice proti Barnierju.
Barnier je v svojem prvem govoru v vlogi predsednika vlade obljubil, da se bo njegovo premierstvo nanašalo na to, »da se čim bolj odzovemo na izzive, jezo, o katerih ste govorili, na trpljenje, občutek zapuščenosti, nepravičnost, ki se, vse preveč, dogaja v naših mestih, soseskah in na našem podeželju«.
Why was Michel Barnier chosen as French prime minister?
— BBC Sounds (@BBCSounds) September 5, 2024
Listen to Rym Momtaz, from Carnegie Europe, on the latest episode of #BBCNewscasthttps://t.co/kXmG6kBE73 pic.twitter.com/nEzljbgsTo
Predsedniku Francije Emmanuelu Macronu je od ponovne izvolitve leta 2022 padla priljubljenost, saj je v povprečju zadnjih javnomnenjskih raziskav padla pod 30 odstotkov, junija pa je po nekaterih anketah padla pod 25 odstotkov.
Ob tem seveda ni mogoče niti mimo dejstva, da je Macronova stranka šla v svojevrstno predvolilno koalicijo z levim blokom, saj je pozvala volilce, da glasujejo za levi blok medtem ko je Nova ljudska fronta pozvala h glasovanju za »preporodovce« povsod, kjer je bil nasprotni kandidat iz stranke Nacionalni zbor.
Na koncu pa je sedaj s pomočjo Nacionalnega zbora Macron dosegel imenovanje predsednika vlade, ki je daleč na repu priljubljenih politikov...
"Je crois qu'il y a plus de raisons de douter que d'espérer… d'espérer que de douter"
— Antoine Llorca (@antoinellorca) September 5, 2024
Le joli lapsus de Gabriel #Attal pendant la passation de pouvoir avec Michel Barnier #PremierMinistre pic.twitter.com/dSYDexHj1d
A res je še nekaj - Barnier bo glede Ukrajine in drugih konfliktov veliko bolj previden in zadržan, kot je bil v zadnjem času Macron.