REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Imenovanje »previdnega pragmatika« Barnierja: Francozi glasovali za spremembe, dobili pa še več istega

Imenovanje »previdnega pragmatika« Barnierja: Francozi glasovali za spremembe, dobili pa še več istegaMacronova poteza je zanikanje demokracije. Toda hkrati bo Barnier glede Ukrajine in drugih konfliktov veliko bolj previden in zadržan, kot je bil v zadnjem času Macron. Vir: Posnetek zaslona, X

V Franciji je predsednik Emmanuel Macron končno imenoval predsednika vlade.

In to ni nihče drug kot Michel Barnier, ki se ga večina ljudi spominja kot ključnega pogajalca za brexit na evropski strani.

To bo zagotovo imenovanje, ki ga bo zavrnila ogromna večina francoskih volivcev in bo dojeto kot skrajno nespoštljivo do volivcev, glede na to, da je Barnier desnosredinski politik, ki je v marsičem iz istega testa kot Macron.

In če obstaja eno ključno sporočilo, ki so ga francoski volivci poslali na dveh zaporednih volitvah v Franciji (volitve v EU in parlamentarne volitve), je to, da želijo vse drugače in ne le še več enakega...

In to so (več enakega) na koncu dobili, kar postavlja pod vprašaj celotno njihovo demokracijo.

Kajti, večina volivcev je glasovala za leve in desne stranke, levica je na koncu zmagala, namesto da bi dobila mandat pa bo vlado sestavljal sredinski politik s stranko, ki je bila šele na 4. mestu – kot lepo pojasnjuje spodnja karikatura.

Macronova poteza je zanikanje demokracije. Toda hkrati bo Barnier glede Ukrajine in drugih konfliktov veliko bolj previden in zadržan, kot je bil v zadnjem času Macron.

Po drugi stani pa imenovanje prinaša nekatere spremembe.

Francoska politika je namreč v zadnjih tednih zavrela, potem ko je predsednik Macron po julijskih predčasnih volitvah, na katerih je njegova stranka doživela ponižujoč poraz, za dva meseca odložil imenovanje novega predsednika vlade.

Ta teden je več kot 80 poslancev podpisalo resolucijo, ki zahteva Macronov odstop, kar ga je spodbudilo, da se je končno odločil.

Macronov izbranec za to mesto je Michel Barnier - državni veteran iz Gaulliste in politik iz Republikanske stranke, čigar kariera sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Vir: Posnetek zaslona, X

Imenovanje Barnierja je znak, da je predsednik Macron »globoko oslabljen, nacionalno in mednarodno«, predsednik, ki »nima več nadzora« in potrebuje »izkušenega 73-letnika z dolgo politično kariero za seboj«, je za Sputnik povedal Dr. Edouard Husson, zgodovinar in izdajatelj Le Courrier des Strateges - francoske revije za geopolitične zadeve.

Barnier »je bil izvoljen za poslanca pri 27 letih, leta 1978. Ne le da je leta 1965 vodil kampanjo za ponovno izvolitev generala de Gaulla, ampak je imel tudi vpogled v gaullistično stranko in je bil minister pod Jacquesom Chiracom in nato Nicolasom Sarkozyjem. Evropske institucije pozna veliko bolje kot Emmanuel Macron. Vsi ti dejavniki pomenijo, da je Michel Barnier bolj neodvisno misleč kot Emmanuel Macron in njegovi podporniki. Sposoben je postaviti pod vprašaj sistem, ki ga dobro pozna,« je dejal profesor Husson in izpostavil na primer Barnierjev predlog iz leta 2022, da se za Francijo začasno odpravijo liberalna pravila Evropske unije o priseljevanju.

Čeprav Francija in svet od Barnierja ne smeta pričakovati dramatičnih sprememb, je po mnenju opazovalca »pragmatik«.

»Glede Ukrajine ali Gaze je bolj verjetno, da bo prisluhnil niansiranim stališčem papeža Frančiška kot preostali francoski politični razred. In v nasprotju z Emmanuelom Macronom ne bo nikoli pretiraval z agresijo. V resnici mislim, da bo njegova prednostna naloga proračun - Francijo je treba začeti reševati iz dolgov. Za to pa je bolje imeti miroljubno politiko,« je dejal Husson.

Macron po diktatu ZDA: V boj zoper svobodo govora   Vir: Telegram
Časi Macronovega agresivnega šopirjenja o tem, kako bo poslal francosko vojsko proti Rusiji so se iztekli... Vir: Posnetek zaslona, X

Na področju notranje politike je Barnier nasprotje Macrona – je prej »združevalec« kot razdruževalec, meni opazovalec.

Macronova sredinska stranka Preporod/Renesansa je julija doživela velik poraz na volitvah, potem ko se je mesec dni prej katastrofalno odrezala na evropskih volitvah.

Volilna koalicija Renesanse pod vodstvom zunanjega ministra Stephana Sejourna je izgubila 86 sedežev v 577-članskem državnem parlamentu in si zagotovila le 180 sedežev. Sredinski gaullistični Republikanci so izgubili 22 sedežev (skupaj so jih dobili 39), levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta je pridobilo 49 sedežev (skupaj jih je doseglo 180), Nacionalni shod/Unija skrajne desnice Marine Le Pen pa 53 (skupaj 142). Nobeni stranki ni uspelo zagotoviti večine 289 ali več sedežev.

Vir: Posnetek zaslona, X

Predstavniki Nove ljudske fronte so že obljubili, da se bodo borili proti Barnierju, saj menijo, da nima »politične legitimnosti«, njegovo imenovanje pa označujejo za »škandal«.

Lucie Castets, prednostna kandidatka Nove ljudske fronte, je Macrona obtožila, da se je »spravil v sožitje z Nacionalnim shodom« Marine Le Pen, in obljubila, da bo ob najbližji priložnosti vložila predlog nezaupnice proti Barnierju.

Barnier je v svojem prvem govoru v vlogi predsednika vlade obljubil, da se bo njegovo premierstvo nanašalo na to, »da se čim bolj odzovemo na izzive, jezo, o katerih ste govorili, na trpljenje, občutek zapuščenosti, nepravičnost, ki se, vse preveč, dogaja v naših mestih, soseskah in na našem podeželju«.

Predsedniku Francije Emmanuelu Macronu je od ponovne izvolitve leta 2022 padla priljubljenost, saj je v povprečju zadnjih javnomnenjskih raziskav padla pod 30 odstotkov, junija pa je po nekaterih anketah padla pod 25 odstotkov.

Francijo je treba začeti reševati iz dolgov. Za to pa je bolje imeti miroljubno politiko.

Ob tem seveda ni mogoče niti mimo dejstva, da je Macronova stranka šla v svojevrstno predvolilno koalicijo z levim blokom, saj je pozvala volilce, da glasujejo za levi blok medtem ko je Nova ljudska fronta pozvala h glasovanju za »preporodovce« povsod, kjer je bil nasprotni kandidat iz stranke Nacionalni zbor.

Na koncu pa je sedaj s pomočjo Nacionalnega zbora Macron dosegel imenovanje predsednika vlade, ki je daleč na repu priljubljenih politikov...

A res je še nekaj - Barnier bo glede Ukrajine in drugih konfliktov veliko bolj previden in zadržan, kot je bil v zadnjem času Macron.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek