Hujši od kuge: Zakaj Krištof Kolumb ni bil heroj, kot so nas učili v šolah in zakaj po svetu rušijo spomenike kolonizatorjev

Uboj temnopoltega Georga Floyda v ZDA je po vsem svetu sprožil demonstracije, v katerih ljudje zahtevajo tudi odstranitev simbolov neenakosti, represije in diskriminacije.

Precej kipov ljudi, ki so zagovarjali suženjstvo in podjarmjanje drugih narodov pa še vedno stoji po vsem svetu.

The statues which fill the halls of Congress should reflect our highest ideals as Americans. Today, I am once again calling for the removal from the U.S. Capitol of the 11 statues representing Confederate soldiers and officials. These statues pay homage to hate, not heritage.

— Nancy Pelosi (@SpeakerPelosi) June 10, 2020

In to sproža upore množic. 

Ob tem se nakateri komentatorji in politiki, zlasti na desnici, zgražajo tudi zato, ker so na udaru demonstrantov tudi zgodovinske osebnosti, za katere so menili, da je njihova zgodovinska vloga - nesporna.

Hooray! Maybe put a statue of someone who had a net positive impact on the world there instead

— Fin  #BLM (@finniganibar) June 13, 2020

Še posebej so bili predvsem v ZDA desničarji zgroženi tudi zato, ker so demonstranti poleg generalov in vojakov konfederacijske vojske v ZDA, ki je branila suženjstvo, s podstavkov sneli tudi nekatere druge, na prvi pogled »neproblematične« zgodovinske osebnosti.

Eden od njih je Krištof Kolumb, ki je  - vsaj za večji del Evrope  - odkril Ameriko. Na pot je odšel s tremi ladjami. To so bile Niña, Pinta in Santa Maria. To je splošno znano.

Toda Krištof Kolumb dejansko ni bil tako velik heroj, kot se običajno prikazuje v učbenikih.

Res je leta 1492 preplul ocean in odkril »Novi svet«, za katerega je najprej mislil, da je Indija, vsakega oktobra pa imajo v ZDA zato celo festival, posvečen njegovemu odkritju.

Do people...do people not know that Christopher Columbus was arrested for tyranny, atrocities, and misgovernance in his own lifetime? No one decided in *retrospect* that he was a terrible dude.

— Marina J. Lostetter (@MarinaLostetter) June 11, 2020

Toda Leif Erikssonin in Vikingi so za Ameriko vedeli že pet stoletij pred tem.

Posebno problematičen pa je bil odnos Krištofa Kolumba do domačinov. Kolumb je bil namreč tudi precej nasilen kolonizator, ki je staroselcem prinesel neizmerno trpljenje.

Prav zato so številna mesta v ZDA »Kolumbov dan« že nadomestila z »Dnevom prvih prebivalcev« oziroma dnevom staroselcev.

Replace all Statues of Christopher Columbus with the one of Peter Falk as Columbo that's in Budapest, Hungary. pic.twitter.com/QBy1Hv89Fx

— Roger (@iamtherog) June 11, 2020

Ni dvoma, da je plovba Krištofa Kolumba imela nesporno velik zgodovinski vpliv ter začela z obdobjem raziskovanja Atlantika, trgovine in je sčasoma omogočila tudi kolonizacijo Evropejcev.

Ko je Kolumb odkril »Indijance« jih je skupaj s svojimi možmi veliko zasužnjil ter jih obravnaval na ekstremno nasilen in brutalen način.

Bili so prisiljeni delati za dobiček svojih novih gospodarjev, na tisoče »Indijancev« pa je poslal v Španijo, kjer so jih prodali.

Veliko jih je v krutih razmerah umrlo na poti.

The man credited for discovering the "New World" has long been considered a contentious figure for his treatment of indigenous communities and for his role in violent colonization. https://t.co/lvuap9YMya

— CNN (@CNN) June 13, 2020

Staroselci, ki niso bili prodani v suženjstvo, so bili prisiljeni iskati zlato v rudnikih in delati na plantažah.

Ko je bil guverner tega, kar je zdaj Dominikanska republika, je dal Kolumb ubiti številne domorodce, ki so se uprli njegovi brutalnosti.

Da bi preprečil nadaljnji upor, je Kolumb ukazal, da naj z mrtvimi trupli staroselcev paradirajo po ulicah.

In case anyone is wondering why people are tearing down statues of Christopher Columbus, it's because he was awful https://t.co/K3MRAMhOZn

— The Oatmeal (@Oatmeal) June 11, 2020

Ob tem so kolonizatorji s seboj prinesli nove bolezni, zoper katere domorodci niso bili imuni, na primer črne koze, ošpice in gripo.

V populaciji Taino je bilo leta 1492 okoli 250.000 staroselcev, toda leta 1517 jih je preživelo samo še 14.000.

Po ocenah nekaterih zgodovinarjev so evropski kolonizatorji v »Novem svetu« povzročili smrt okoli 90 odstotkov domačinov, kar pomeni, da so bili za domorodce bolj smrtonosni kot je bila kuga ali »črna smrt« v srednjeveški Evropi.