nedelja, 19. januar 2025 leto 30 / št. 019
Hrvaški sabor prejel podpise za referendum o spremembi volilne zakonodaje
Hrvaška državljanska pobuda Ljudstvo odloča je danes v hrvaškem parlamentu izročila več kot 400.000 podpisov hrvaških volivcev za referendumsko pobudo o spremembi volilne zakonodaje. Pričakovati je, da bo po preverjanju, ali imajo več kot potrebnih deset odstotkov podpisov vseh volivcev, sledila ocena ustavnosti referendumskih vprašanj.
Za referendumsko pobudo so skrajno desna konservativna združenja in nekatere opozicijske parlamentarne stranke. Podpise za pobudo so zbirali od 13. do 27. maja. Cilj referenduma je po njihovih besedah demokratizacija volilnega sistema in izvolitev poslancev, ki bodo bolj odgovorni do volivcev.
Za sprožitev referendumske pobude so potrebovali nekaj manj kot 375.000 podpisov volivcev, danes pa so sporočili, da so za vsako od vprašanj zbrali nekaj več kot 405.000 podpisov.
Po preverjanju verodostojnosti podpisov na ministrstvu za upravo je pričakovati, da bo sabor zahteval oceno ustavnosti referendumskih vprašanj, ki jih namerava postaviti pobuda.
Hrvaški minister za pravosodje Dražen Bošnjaković je danes za hrvaški radio dejal, da so zanj referendumska vprašanja "absolutno nesprejemljiva". Dodal je, da je "zelo verjetno, da bo ustavno sodišče odločalo o ustavnosti referendumskih vprašanj". Hrvaški premier Andrej Plenković je nedavno ocenil, da so referendumska vprašanja "popolnoma zgrešena in neodgovorna", medtem ko hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović referendumsko pobudo načeloma podpira.
Večina ostalih zahtev referendumske pobude za spremembo ustavnega določila o volitvah ni dvignila toliko prahu. Kot glavno spremembo so izpostavili uvedbo volitev treh poslancev z vsakega volilnega seznama na podlagi preferenčnih glasov namesto sedanjega enega. Med drugim si prizadevajo tudi za zmanjšanje števila poslancev s sedanjih največ 160 na največ 120 ter posledično zmanjšanje števila poslancev narodnih manjšin kot tudi znižanje volilnega praga za vstop v sabor s petih na štiri odstotke.
Kljub ocenam več hrvaških pravnih strokovnjakov, da referendumska vprašanja o pravicah manjšin niso v skladu s hrvaško ustavo, so iz pobude danes sporočili, da pričakujejo razpis referenduma septembra ali oktobra.
Zaradi predlaganega krčenja pridobljenih pravic manjšin je podpredsednik sabora in poslanec italijanske manjšine Furio Radin že napovedal, da ne bo več podpiral vladne večine, če ustavno sodišče ne bo obravnavalo spornih referendumskih vprašanj. Če bo samo še eden od osmih poslancev narodnih manjšin sledil Radinu, bo desnosredinska hrvaška vlada izgubila saborsko večino.