četrtek, 18. april 2024 leto 29 / št. 109
Hrvaška slavi, Srbija pa žaluje zaradi obletnice etničnega čiščenja in nikoli obsojenih zločinov nad Srbi iz Hrvaške
Na današnji dan Hrvaška znova slavi obletnico svoje »vojaško-policijske akcije« Nevihta (Oluja), s katero je ponovno integrirala področja nekdanje samooklicane Republike Srbske Krajine, poseljene večinoma s srbskimi prebivalci.
Pogledi na to obdobje zgodovine so še zmeraj zoperstavljeni.
Nevladna organizacija Veritas že vse od začetka spremlja posledice te operacije. Njihovo zadnje sporočilo je tukaj.
#OTD Aug 1995 Operation #Oluja - #Storm began liberating #Croatia’s territory that was occupied by Serbs who wanted to create a Greater Serbia. One of the most incredible military operations. 200,000 soldiers. 10,400 square km liberated in a matter of days. pic.twitter.com/HYzn3wStGY
— CroatianHeritageAssn (@croatiaheritage) August 4, 2022
Brez pomoči tedanje ZRJ (Zvezna Republika Jugoslavija, ki sta jo sestavljali Srbija in Črna gora) in Slobodana Miloševića, ki se na operacije hrvaške vojske ni odzval in je bil že pred tem v tesni navezi s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom, je po porazih svojih krajiških obrambnih sil, ki so morale braniti zelo dolgo frontno črto na tisoče prebivalcev Krajine zbežalo proti Srbiji.
Celotna operacija je trajala približno 85 ur.
Samo dan pred operacijo se je ameriški veleposlanik Peter Galbraith srečal s predsednikom Hrvaške Franjom Tuđmanom in mu povedal, da so krajiški Srbi pristali na načrt reintegracije Krajine v hrvaško v petih točkah.
Toda Tuđman tega ni komentiral, ker je že 31. julija odločil, da bo izvedel vojaško operacijo.
V njej so tudi ameriška letala, obveščevalci in vojska z elektronsko opremo pomagali hrvaškim silam.
Day before #OperationStorm Peter Galbraith met with Tuđman to inform him that Serbs have agreed to 5-point peace plan for the reintegration of Krajina to Croatia.
— Luka (@Luka_zgd) August 4, 2022
Tuđman refused to comment this peace plan because he made the decision on July 31 that it will be military solution pic.twitter.com/X8XuqJ2Q0Q
Okoli 2000 Srbov je bilo ubitih, okoli 250.000 pa jih je zbežalo iz Krajine.
Njihovo lastnino so izropali, nepremičnine pa so zasedli Hrvati.
Ta del Hrvaške je zato še danes zelo pust.
"Oluja" se desila kao posledica dogovora SMiloševića i FTuđmana, uz asistenciju RKaradžića. Iz Knina su prvo pobegli vojska i policija RSK i ostavili nezaštićene građane koji su morali da beže. Naravno, gnusni ratni zločini ustaških snaga nemaju nikakvo opravdanje. pic.twitter.com/vtDhi0cxQa
— Зоран Живковић (@ZoranDirektno) August 4, 2022
Srbi, ki so se pozneje v majhnem številu vrnili, imajo še vedno zelo hude težave pri integraciji v družbo in so diskriminirani še danes.
Etnično čiščenje je bilo eden od temeljnih ciljev te hrvaške operacije, ki so jo posredno podpirale tudi zahodne evropske države ter ZDA.
Posledično so bili na Haaškem sodišču (ICTY) visoki hrvaški generali in politiki zaradi poveljniške odgovornosti pri izvajanju številnih zločinov na prvi stopnji sicer obsojeni, na drugi pa – oproščeni.
Danes imajo govore o svoji vlogi v tej operaciji in jih na Hrvaškem slavijo kot narodne heroje.
Nekoliko udruga civilnog društva održalo je antiratnu akciju na Trgu bana Jelačića u znak sjećanja na ljude ubijene i protjerane tijekom i nakon vojne operacije "Oluja", istaknuvši kako su počinjeni zločini odgovornost države i trebaju biti procesuirani. https://t.co/eXtjkcThxu
— HRT vijesti (@hrtvijesti) August 3, 2022
V Srbiji se zato krepi prepričanje, da so bili le njihovi voditelji obsojeni zaradi vojn v SFRJ.
Zato teh obsodb ne vidijo kot pravičnih, pač pa kot maščevanje velikih sil v času, ko je bila Rusija slaba.
To pa pomeni, da sodišče ICTY ni opravilo glavne naloge in ni vzpostavilo pogojev, ki bi omogočili spravo med narodi Balkana.
sad su tamo na vlasti, branitelji i slično....
— Dama na skejtu (@DamaHaosa) August 5, 2022
Hrvaško pravosodje je za zločine v tej operaciji obsodilo samo dva vojaka – enega Albanca in enega Srba.
On August 7 1995 two Croatian warplanes raided a column of Serb refugees fleeing from Krajina.
— Luka (@Luka_zgd) August 4, 2022
The attack occured at 10 am near Bravsko village in Bosnia. 9 people were killed (4 children) and number of People were injured.https://t.co/G07CS17fWf pic.twitter.com/CyOrv7D2qU
Noben Hrvat tako ni odgovarjal za hude zločine vse do danes, to pa še vedno obremenjuje odnose med Hrvaško in Srbijo.
Medtem ko Hrvaška slavi namreč Srbija žaluje.
Hrvaška je tega 5. avgusta leta 2995 ob tem že sedmič napadla Republiko Srbsko Krajino, ki je bilo ob tem še zaščiteno območje OZN.
Modre čelade so enostavno obšli.
OZN se ni odzvala.
Danes se nekateri v Srbiji tega spominjajo z ogorčenjem in žalostjo, drugi pa s sarkazmom, kot pisec aforizmov Aleksandar Baljak.
Operacija "Oluja" je briljantno izvedena, uz maksimalno poštovanje ljudskih prava Srba koji su ubijeni i proterani.
— Aleksandar Baljak (@acabaljak) August 5, 2018
»Oborožene sile Republike Hrvaške so včeraj zjutraj, ob peti uri, napadle Republiko Srbsko Krajino.
Napad hrvaških sil se je začel z močnim topniškim in raketnim ognjem na položaje Srbske vojske Krajine in vse mesta - občinska središča...
Hrvaško vojaško letalstvo je razstrelilo letališče v Udbini, Petrinjo, telekomunikacijski oddajnik na hribu Ćelavac, nakar so bile prekinjene skoraj vse telefonske povezave v RSK,« so tega dne leta 1995 poročale Večernje novosti.
Rezultat vseh teh napadov je bilo na tisoče pobitih in stotisoče razseljenih srbskih civilistov ter izropane, požgane in popolnoma uničene srbske vasi.
Odločitev o operaciji Nevihta je padla 31. julija 1995 na Brionih, ko je takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman na srečanju s takratnim vojaškim vrhom dejal: »Tema našega današnjega pogovora je, da zadamo takšne udarce, da Srbi tako rekoč izginejo s tega prostora... Imamo podporo Nemčije, Nata in delno Amerike - zadeva je nujna!«
"We have a cancer in our body. When you have such a disease you cannot wait forever." said then Croatian envoy to #UN in #Geneve Miomir Žužul just few weeks before the beginning of #OperationStorm95
— Luka (@Luka_zgd) August 3, 2022
This was quoted by @stephenkinzer in @nytimes article dated July 15 1995 pic.twitter.com/VA1yG3NMrQ
Štiri dni pozneje, ob peti uri zjutraj, se je začel združeni napad okoli sto tisoč hrvaških borcev na vse obrambne črte varovanega območja Združenih narodov, na celotnem ozemlju Republike Srbske Krajine.
Hrvaške vojake je podpiralo 15.000 vojakov muslimanskega Petega korpusa Armije BiH, čeprav tega uradno nikoli niso priznali.
ZDA pa so hrvaškim oboroženim silam zagotavljale neposredno zračno, izvidniško, obveščevalno in logistično podporo.
Just a day after Bravsko massacre, on August 8 1995 2 Croat warplanes attacked Serb refugee convoy near village Svodna in Bosnia killing 3 civilians and wounding many.
— Luka (@Luka_zgd) August 5, 2022
In May 2022 #Serbia decided to prosecute 4 Croat pilots for Bravsko and Svodna massacre.https://t.co/aCjHjJAk4b pic.twitter.com/LoZ4Wlt4o2
V Srbiji so o tem na podlagi resničnih dogodkov posneli film.
A na Hrvaškem, kot dokazujejo komentarji, ga bodo gledali z drugačnimi pogledi...
Oluja (Ops Storm) the feature film teaser.
— Joe Sakic Fan (@Devilito02) August 2, 2022
In 1995, the US gave the green light for the largest ethnic cleansing campaign from the 90s Yugoslav civil war where every war criminal was exonerated.https://t.co/jCh25q9C8Ehttps://t.co/Ad3g9GZf9ehttps://t.co/sDT8hHWzMz pic.twitter.com/6Ws2ledFcQ
Sodelovanje z ZDA je priznal tako šef takratne hrvaške obveščevalne službe, Tuđmanov sin Miroslav, kot tudi tedanji ameriški veleposlanik v Zagrebu Peter Galbraith, ki je pred štirimi leti v intervjuju za Slobodno Dalmacijo dejal: »V Oluji (Nevihti) so se zgodili zelo hudi zločini.
Srbske hiše so načrtno požigali in ropali, tam najdene civiliste pa ubijali.«
Srbi snimili film "Oluja". Pogledat ću ga, volim filmove sa sretnim završetkom.
— Beautiful Croatia (@NeovisniA) August 2, 2022
Letala so obstreljevala tudi kolone bežečih civilistov.
Danes storilce zločinov, storjenih med hrvaško operacijo Nevihta preganja samo srbsko pravosodje, Hrvaška pa zločince še naprej skriva.
Operacija „Oluja“, Knin, 6.8.1995. godine.
— REKOM mreža pomirenja (@REKOM_KOMRA) August 4, 2022
https://t.co/5IlWFwbncW pic.twitter.com/LxBABFZ3uK
V strahu in paniki se je namreč več sto tisoč Srbov odpravilo pro Petrovški cesti proti Srbiji, da bi rešili svoja življenja.
Čeprav je bilo gibanje beguncev opazno, saj so šli v kilometrskih kolonah z avtomobili, traktorji in peš, so jih hrvaške sile obstreljevale in bombardirale iz letal.
Nato so kolono prestregli do zob oboroženi Hrvati.
Prema procjenama civilnog društva, tijekom i nakon ‘Oluje’ ubijeno je više od 600 civila i spaljeno više od 22.000 kuća. Hrvatsku je tada napustilo oko 150.000 njezinih građana, čiji je povratak godinama bio sustavno otežavan i onemogućavan.
— Željko Kisa (@ZeljkoKisa) August 3, 2022
https://t.co/vkU0Bb3jNU via @indexhr
Srbske civiliste so vlekli iz avtomobilov in jih mučili do smrti.
Včasih posamezno, včasih pa množično.
»Ženske bi dobile klofute, moške pa so pretepli. Strgali so nam oblačila, še posebej tistim, ki so imeli uniforme, in pred ubijanjem preklinjali – 'Ubij barabo! To je četniška mati, ubij ju, dokler ne izginejo',« je povedala ženska iz konvoja, ki je prispela do Srbije, a travmo nosi s seboj do konca življenja.
NULTI KILOMETAR KOD BANJA LUKE NA DANASNJI DAN,PRE 25 GODINA -HRVATSKA OLUJA
— Jelena Tinska (@JelenaTinska) August 5, 2020
DO POSLEDNJEG VOZILA PROTERANI SRBI IZ KRAJINE.
A TE PROTERANE STARINE SLAVE KAO POBEDU !!!!!!!Foto Tomislav Peternek pic.twitter.com/o5av0Z8v7e
»Moja mama in oče sta zgorela v koloni, od 6-mesečne punčke je ostala samo roka. Potem sem se ulegla na sina, da bi ga rešila s svojim telesom, da bi me rakete in bombe ubile, a da bi moj otrok preživel,« se grozljivih prizorov spominja ženska iz Knina.
Hrvati pa ta dan slavijo.
Da ne zaboravimo sta Hrvati slave i da se niceg ne stide pic.twitter.com/8JUHS2crsj
— И (@idobrocudnost) August 4, 2021
In s tem potrjujejo, da je imel slavni pesnik in diplomat Jovan Dučić res prav, ko je dejal, da so Hrvati najbolj pogumen narod na svetu.
Dučić je namreč v opozorilo zanamcem pustil svarilo, da so Hrvati najbolj hraber narod na svetu - a ne zato, ker se ničesar ne bojijo, pač pa zato, ker jih ničesar ni sram…