REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hrvaška s kršitvijo evropskih sporazumov nad srbsko, makedonsko in bosansko zelenjavo

Hrvaška s kršitvijo evropskih sporazumov nad srbsko, makedonsko in bosansko zelenjavoZelenjava

Hrvaška je 14. julija uvedla nove takse za kmetijske proizvode iz "tretjih držav", to pa je najbolj prizadelo proizvajalce iz Srbije, pa tudi Makedonije in BiH. V Srbiji ocenjujejo, da Hrvaška vlada s tem krši več določil Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, po informacijah iz Bruslja pa je tega mnenja tudi Evropska komisija, ki se ji je Srbija uradno pritožila zaradi ravnanja hrvaških oblasti. V Bruslju sicer še niso izdali svojega uradnega sporočila, ker še vedno čakajo na informacije iz Hrvaške. Rasim Ljajić, minister za trgovino, turizem in telekomunikacije v srbski vladi pa je dejal, da v Bruslju "ni nikogar", ki ne bi mislil, "da hrvaški ukrepi niso kršitev sporazuma."

Ljajić: na Hrvaškem bodo kupovali dražje in slabše

Ocenil je tudi, da bo pritisk na hrvaško s strani Evropske komisije kmalu takšen, da bo Hrvaška morala spremeniti svoje ukrepe. Po njegovi oceni so Hrvaški ukrepi "diskiminacijski in uperjeni proti državam iz regije." Dejal je tudi, da si Srbija in ostale države iz regije, ki so jih prizadeli ukrepi Hrvaške želi izogniti uvajanje nasprotnih ukrepov, da pa bo v primeru, če Hrvaška ne bo spremenila svoje politike, prišlo do nasprotnih ukrepov vseh prizadetih držav. "Nikakršne dileme ni, da so ti ukrepi prizadeli vse nas. Hrvaški vladi bomo poslali uradno zahtevo, da te svoje ukrepe čimprej ponovno ocenijo in ukinejo.

Rasim Ljajić

Če se to ne bo zgodilo, ni nikakršnega dvoma, da bodo vse države sprejele protiukrepe, to pa bi na vsak način želeli preprečiti," je dejal Ljajić. Po njegovi oceni trditve Hrvaške, da s svojimi ukrepi "ščitijo potrošnike v svoji državi" niso točne, saj je v resnici Hrvaška svoje potrošnike prizadela, "ker bodo kupovali dražje in zagotovo tudi manj kvalitetne izdelke." Tukaj gre za čisti ekonomski protekcionizem, v političnem smislu pa gre za čisti populizem, saj te ga ukrepa ni mogoče opravičiti z ničemer, raze z nabiranjem poceni političnih točk," je ocenil Ljajić.

V resnici je Hrvaška svoje potrošnike prizadela, "ker bodo kupovali dražje in zagotovo tudi manj kvalitetne izdelke."

Od 14. julija je namreč Hrvaška za proizvajalce "iz tretjih držav", med katerimi je najbolj prizadeta prav Srbija, uvedla nove cene fitosanitarnega nadzora. Taksa odslej namesto 12 evrov stane  okoli 270 evrov. Srbija je že odgovorila na te ukrepe s "strožjim nadzorom hrvaškega blaga", da se nova "carinska vojna" ne bi znova razplamtela tako kot pred dvema letoma, (ko je zaradi migrantske krize Evropska komisija od hrvaške zahtevala da odpre za vse tovornjake zaprte meje) pa prizadete države pričakujejo čimhitrejši odziv Evropske komisije. Do odgovora EK naj bi predvidoma prišlo v ponedeljek.

Z novim pravilnikom so prizadeti predvsem proizvajalci in izvozniki  češenj, malin, borovnic, brusnic, aronije, lubenic, dinj, buč, kumaric, zelja in ostale zelenjave in sadja. Zaradi visokih taks so ti proizvodi iz "tretjih držav" na hrvaškem trgu avtomatsko postali manj konkurenčni od hrvaških proizvajalcev, kljub temu, da praviloma proizvajajo z njižjimi proizvodnimi stroški. Odločitev Hrvaške je po oceni predstavnikov srbske vlade tudi v nasprotju z pravili in načeli Svetovne trgovinske organizacije, ki določajo, da države ne smejo diskrimnirati tuje proizvajalce na račun domačih.

Srbija ima z EU podpisan Sporazum o pridruževanju in stabilizaciji, to pa pomeni, da so med evropskim trgom in trgom Srbije omejitve večinoma že ukinjene. Položaj Srbije je zato zelo podoben položaju držav v okviru EU, kjer je zato, da ne bi prišlo do manj ugodne davčne obravnave tujih proizvodov v primerjavi z domačimi poskrbel že člen 90 Pogodbe o ES. Njegov glavni namen je bi zagotoviti, da se notranji davčni sistem držav članic ne razlikuje med domačimi in uvoženimi proizvodi, ampak je povsem nevtralen. Državam je tudi onemogočeno, da bi z uvrstitvijo proizvodov v različne kategorije posredno zaščitila ali pozitivno diskriminirala domače proizvajalce

Namerna kršitev evropskih sporazumov zaradi kratkoročnih "koristi"

Kljub temu pa so celo članice EU poskušale druga drugi velikokrat vsiliti različne omejitve "pod krinko." V eni izmed zadev je Komisija ES sprožila spor proti Italiji. Očitala ji je kršitev člena 90. PES, češ da je uvrstila proizvode v davčne skupine tako, da je s tem izboljšala položaj domačega blaga in poslabšala položaj uvoženega blaga. Takšen očitek je temeljil na dejstvo, da je Italija razlikovala med pijačami, pridobljenimi iz sadja, in pijačami, pridobljenimi iz žit. V prvi skupini, ki je manj obdavčena, je na primer tudi vino, v drugi skupini, ki je bolj obdavčena, pa so rum, viski in podobne pijače, ki pa jih Italija ni proizvajala. Italiji v postopku ni uspelo dokazati drugače in Sodišče ES je ugodilo tožbi Komisije ES. Sedanji hrvaški ukrepi so zelo podobni omenjenim italijanskim diskriminacijskim ukrepom "pod krinko" - na prvbi pogled gre pač za "nediskriminatorne" ukrepe proti vsem "tretjim državam", po drugi strani pa so le-ti dejansko uvedeni proti državam regije, ki imajo z EU pogodbo, ki takšne drastične takse v zameno za dostop evropskega blaga na trgu Srbije - izključuje.

Carinik Hrvaška

K delovanju skupnega trga je v EU prispevalo tudi Sodišče ES ki je razglasilo načelo vzajemnega priznavanja, po katerem je potrebno dovoliti blagu, ki je bilo zakonito proizvedeno in dano na trg ene države članice, dostop na trg vseh ostalih držav članic brez omejitev, razen če bi slednje države lahko uspešno zagovarjale  obstoj pomembnega razloga v javnem interesu, ki bi takšne omejitve opravičil. Podobna ureditev pa je uveljavljena tudi v sporazumu EU s Srbijo.

Hrvaška zato verjetno namerno in zavestno krši evropske predpise, zanaša pa se nato, da bo s svojo kršitvijo dosegla vsaj začasno ugodnejši položaj za lastne proizvajalce ter da se jim bo kršitev splačala, saj bodo morebitni opomini Bruslja bolj "poceni" kot korist, ki jo bo Hrvaška dosegla s kršitvijo sporazuma. V Bruslju so v tem trenutku zato zelo zaposleni z iskanjem rešitev, s katerimi bi preprečili novo "carinsko vojno" med Hrvaško ter BiH in Srbijo.  

Vendar sedanje enostransko ravnanje Hrvaške meče precej slabo luč na celotno EU, saj spodkopuje tudi verodostojnost vseh prhodnjih sporazumov z EU, ki prav zaradi takšnega neutemeljenega ravnanja Hrvaške ne bodo sklenjeni ali pa bodo sklenjeni za večjo "ceno", ki jo bo v prihodnje morala plačati celotna EU.   

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek