REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Haaško sodišče po 24 letih zapira vrata

Haaško sodišče po 24 letih zapira vrataVir: Wikimedia

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo danes s sklepno slovesnostjo obeležilo konec dela po 24 letih. Prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili ZN, je na zatožno klop pripeljalo nekaj najodgovornejših za vojne zločine, prispevalo k nekaznovanosti in razvoju mednarodnega prava, a v regiji niso vsi zadovoljni.

Varnostni svet ZN je sodišče s sedežem v Haagu ustanovil soglasno 25. maja 1993 kot odgovor na množične zločine v BiH in na Hrvaškem, ki sta bili še v vojni. To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od nürnberških in tokijskih procesov po 2. svetovni vojni. Prvo obtožnico je izdalo novembra 1994, prvo sojenje se je začelo maja 1996.

Od 161 obtožencev, med katerimi so bili predsedniki vlad in držav, visoki vojaški poveljniki in policijski častniki, ministri, jih je 90 obsodilo. Zadnjo obtožnico so haaški tožilci vložili 31. decembra 2004, zadnjo sodbo pa je sodišče izreklo 29. novembra letos v dramatičnih okoliščinah, ko je bosanski Hrvat Slobodan Praljak v sodni dvorani z zaužitjem strupa izvedel samomor.

Na sodišču, ki je obravnavalo vrsto zločinov proti človečnosti, genocid ter vojne zločine in kršitve ženevskih konvencij, so sojenja potekala skupno skoraj 11.000 dni. Nastopilo je 4650 prič.

Na sodišču, ki je obravnavalo vrsto zločinov proti človečnosti, genocid ter vojne zločine in kršitve ženevskih konvencij, so sojenja potekala skupno skoraj 11.000 dni. Nastopilo je 4650 prič.

Kot prvo mednarodno sodišče je maja 1999 obtožilo kakega aktualnega predsednika države, jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za zločine na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu med letoma 1991 in 1999. Še pred izrekom sodbe je ta sicer v priporu leta 2006 umrl.

Že od ustanovitve so sodišču očitali političnost. Čeprav ima v statutu zapisano neodvisnost, se politiki ni moglo izogniti, saj je bilo odvisno tudi od razmerja sil v mednarodnih odnosih, kot tudi od pripravljenosti držav z območja na sodelovanje, čeprav jih statut sodišča k temu zavezuje.

To se je odražalo tudi pri prijetju obtožencev, saj so več najpomembnejših - od kasneje oproščenega hrvaškega generala Anteja Gotovine do bivšega političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića - države izročile šele zaradi pritiskov v okviru napredovanja na poti v EU. Tako so zadnjega, 161. obtoženca, prijeli šele julija 2011, le malo prej pa kot predzadnjega po 16 letih skrivanja Mladića, ki je bil letos obsojen na dosmrtni zapor tudi za genocid v Srebrenici.

Kljub temu je sodišče v več kot 24 letih izpolnilo kar nekaj ciljev. Na zatožno klop je pripeljalo nekatere najodgovornejše za vojne zločine, ki so jih med letoma 1991 in 2001 zagrešili nad pripadniki različnih narodov na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Kosovu in Makedoniji. Med njimi najodgovornejša za genocid v Srebrenici Mladića in Karadžića. Slednji je bil obsojen na 40 let zapora.

S tem je končalo politiko nekaznovanosti najvišjih predstavnikov držav in vojsk ter v mednarodnem pravu postavilo temelje za zdaj že uveljavljeno normo reševanja konfliktov s sojenji voditeljem za množične zločine.

Ugotovilo je tudi številna dejstva o poteku vojne. Med drugim je nedvoumno dokazalo, tako kot Meddržavno sodišče, da se je v Srebrenici pri pokolu 8000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid - načrtni poboj pripadnikov ene narodnosti. Storilo je velik napredek pri pregonu spolnega nasilja. Med drugim je bilo posilstvo prepoznano tudi kot orožje v vojni, ki se ga uporablja za ustrahovanje, preganjanje in teroriziranje sovražnika.

Prispeval je tudi k razvoju mednarodnega kazenskega in humanitarnega prava, ne samo preko svoje jurisprudence, ampak tudi preko postopkov in prakse.

Sodišče je vplivalo tudi na reformo pravosodja v državah na območju nekdanje Jugoslavije in jim pomagalo pri sojenjih za vojne zločine. Na sodišča za vojne zločine v BiH, Srbiji in na Hrvaškem je preneslo primere 13 obtožencev, od tega kar 10 na sodišče v Sarajevu.

Vplivalo je tudi na oblikovanje drugih mednarodnih sodišč, kot sta sodišči za Ruando in Sierro Leone, pa tudi na Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Prispevalo je tudi k temu, da so vojne na območju nekdanje Jugoslavije najbolje dokumentirane v zgodovini vojskovanj. O tem priča arhiv 2,5 milijona strani zapiskov pričevanj, zapisov in sodnih odločitev, ki je pomemben tudi za zgodovinarje.

Po zaprtju sodišča bo postopke, predvsem prizivne, do konca izpeljal Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je začel delovati 1. julija 2013, saj je pristojen tudi za istega leta zaprto sodišče za Ruando.

V okviru mehanizma bodo tako potekali prizivni postopki v primerih Karadžića, Mladića in vodje srbskih radikalcev Vojislava Šešlja. Prav tako se bo nadaljevalo ponovljeno sojenje nekdanjemu vodji srbske varnostne službe Jovici Stanišiću in njegovem pomočniku Franku Simatoviću, kot tudi sojenje Srboma, ki sta obtožena nespoštovanja sodišča na sojenju Šešlju.

Najvišji predstavniki sodišča so ob njegovem zaprtju ocenili, da je v 24 letih uresničilo svojo nalogo pregona posameznikov za vojne zločine, a poudarili, da na prostosti ostaja še veliko vojnih zločincev, ki jim morajo soditi nacionalna sodišča, saj več tisoč žrtev še vedno čaka na pravico.

Odgovornost tako ostaja na državah v regiji, ki so prav tako najbolj odgovorne za spravo. Ob odzivih na zadnji sodbi - Mladiću in visokim predstavnikom bosanskih Hrvatov - so na sodišču opozorili, da v regiji še vedno preveč ljudi obsojene vojne zločince časti kot junake. Kot je opozoril glavni haaški tožilec Serge Brammertz, to kaže, da še posebej med političnim vodstvom držav v regiji ni volje za sprejem odgovornosti za zločine med vojno in pot naprej.

Nobena stran ni povsem zadovoljna s sodiščem in mu pripisuje političnost in pristranskost. Beograd in Banjaluka izpostavljata, da je bilo 70 odstotkov obsojenih Srbov in da so bili samo Srbi obsojeni na najvišjo, dosmrtno zaporno kazen. Zagreb in bosanski Hrvati opozarjajo, da ni bil nihče obsojen za obleganje Vukovarja, Mladić pa ne za zločine na Hrvaškem, kot tudi ne za genocid nad Hrvati v BiH. Za obleganje Dubrovnika pa sta bili obsojeni le dve osebi. Bošnjaške žrtve in politiki so do sodišča pokazali še največ spoštovanja, čeprav menijo, da ni storilo dovolj. Kritični so, ker ni ugotovilo genocida tudi leta 1992 in ker ni jasno ugotovilo vlogo Srbije v vojni, navaja Balkaninsight.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo konec leta po 24 letih zaprlo svoja vrata. V tem času je od 161 obtožencev 90 obsodilo, med njimi nekaj najbolj odgovornih za krvavo vojno v 90. letih prejšnjega stoletja. Sledi nekaj ključnih dogodkov iz njegove zgodovine:

V tem času je od 161 obtožencev 90 obsodilo, med njimi nekaj najbolj odgovornih za krvavo vojno v 90. letih prejšnjega stoletja. 

25. maj 1993 - Varnostni svet ZN je ustanovil sodišče s soglasno sprejeto resolucijo 827. S tem je ZN ustanovil prvo sodišče za vojne zločine.

15. september 1993 - Generalna skupščina ZN je izvolila prve sodnike.

8. julij 1994 - VS ZN je za glavnega tožilca imenoval Richarda Goldstonea.

7. november 1994 - Sodišče je izdalo prvo obtožnico. V prvem letu delovanja je pripravilo obtožnice proti 46 osebam.

16. november 1995 - Sodišče je političnega in vojaškega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića obtožilo za genocid v Srebrenici julija 1995.

1. april 1996 - Sodišču se je predal prvi obtoženec, Tihomir Blaškić.

7. maj 1996 - Začelo se je prvo sojenje. Sodili so bosanskemu Srbu Dušku Tadiću, obtoženem za zločine v taborišču Omarska. 7. maja 1997 ga je kot prvega obsodilo.

24. maj 1999 - Sodišče je kot prvo mednarodno sodišče obtožilo kakega aktualnega predsednika države, jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za zločine na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu med letoma 1991 in 1999.

29. junij 2001 - Miloševića so izročili haaškemu sodišču. Sojenje temu najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču se je začelo 12. februarja 2002. Postopek so končali 14. marca 2006, potem ko je 11. marca istega leta umrl naravne smrti v zaporu sodišča.

2. avgust 2001 - Sodišče je izreklo prvo obsodbo za genocid častniku bosanskih Srbov Radislavu Krstiću. Za sodelovanje v genocidu v Srebrenici ga je obsodilo na 46 let zapora.

27. januar 2003 - Sodišče je izdalo prvo obtožnico bivšim poveljnikom Osvobodilne vojske Kosova, med drugim za Fatmirja Limaja.

31. december 2004 - Haaško tožilstvo je vložilo zadnjo obtožnico; skupno jih je vložilo proti 161 obtožencem.

9. marec 2005 - Na sodišču BiH so oblikovali senat za vojne zločine, na katerega je haaško sodišče doslej preneslo največ primerov. Prvega 29. septembra istega leta.

15. marec 2005 - Sodišče je izdalo prvo obtožnico za konflikt leta 2001 v Makedoniji proti bivšemu makedonskemu notranjemu ministru Ljubu Boškoskemu in policijskemu častniku Johanu Tarčulovskemu.

30. november 2005 - Izrečene so bile prve obsodbe za vojne zločine med konfliktom na Kosovu 1998/1999, med drugim Limaju.

10. december 2005 - V Španiji so prijeli in nato sodišču izročili iskanega ubežnika, bivšega hrvaškega generala Anteja Gotovino.

30. november 2006 - Sodišče je prvič izreklo najvišjo kazen, dosmrtni zapor, za Stanislava Galića, poveljnika vojske bosanskih Srbov za obstreljevanje Sarajeva med letoma 1992 in 1994.

30. julij 2008 - Po 13 letih na begu je Beograd sodišču izročil političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014.

26. februar 2009 - Sodišče je v prvi obsodbi za zločine srbskih sil na Kosovu leta 1999 na 22 let zapora obsodilo Nikolo Šainovića, Nebojšo Pavkovića in Sretena Lukića. Vladimir Lazarević in Dragoljub Ojdanić sta bila obsojena na 15 let, bivši predsednik Srbije Milan Milutinović pa je bil oproščen. V prizivnem postopku 23. 1. 2014 je kazni zmanjšalo Šainoviću na 18 let, Lukiću na 20, Lazareviću na 14.

17. marec 2009 - Bivši predsednik parlamenta Republike srbske Momčilo Krajišnik je kot prvi najvišji politik bosanskih Srbov spoznan za krivega in obsojen na 20 let zapora za zločine proti nesrbskim civilistom.

20. julij 2009 - Sodišče je drugič izreklo obsodbo na dosmrtni zapor. Bosanskega Srba Milana Lukića je obsodilo zaradi umora več kot 130 bošnjaških civilistov v Višegradu leta 1992.

10. junij 2010 - Na svojem največjem sojenju je sodišče sedmim bivšim vojaškim in policijskim častnikom bosanskih Srbov izreklo drugo sodbo za genocid v Srebrenici. Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo je obsodilo na dosmrtni zapor. Sodišče je v razsodbi potrdilo, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid nad Bošnjaki. V prizivnem postopku, ki se je končal 30. januarja 2015, so glavnima obsojenima potrdili dosmrtni zapor.

22. december 2010 - VS ZN je ustanovil mednarodni rezidualni mehanizem (MICT), ki bo po koncu mandata sodišča do konca izpeljal postopke. Delovati je začel 1. julija 2013.

26. maj 2011 - Po 16 letih na begu so prijeli vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića. Sojenje se je začelo 16. maja 2012, končalo pa 15. decembra 2016.

20. julij 2011 - Gorana Hadžića, bivšega vodjo Srbov na Hrvaškem, so kot zadnjega od 161 obtožencev aretirali po sedmih letih na begu.

6. september 2011 - Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić je bil kot prvi visoki jugoslovanski predstavnik obsojen na 27 let zapora za zločine v BiH. V prizivnem postopku so ga 28. februarja 2013 oprostili.

16. november 2012 - Prizivno sodišče je bivša hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača oprostilo obsodb za zločine med operacijo Nevihta.

29. november 2012 - V delni ponovitvi sojenja je sodišče oprostilo bivšega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja vseh obtožb med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999. Haradinaj, najvišji predstavnik Kosova, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem, je bil sicer oproščen že na prvem sojenju leta 2008.

12. december 2012 - Nekdanjega častnika vojske Republike srbske Zdravka Tolimirja so zaradi genocida v Srebrenici obsodili na dosmrtni zapor. V prizivnem postopku so 8. april 2015 pravnomočno potrdili obsodbo.

27. marec 2013 - Nekdanji notranji minister Republike srbske Mićo Stanišić in nekdanji načelnik policije bosanskih Srbov Stojan Župljanin sta bila obsojena na 22 let zapora zaradi pregona Bošnjakov in Hrvatov med vojno v BiH. 30. junija 2016 je sodišče v prizivnem postopku potrdilo sodbo.

29. maj 2013 - Šest nekdanjih političnih in vojaških voditeljev Hrvatov v BiH, t. i. Herceg-Bosni je bilo obsojenih na zaporne kazni. Predsednik vlade Herceg-Bosne Jadranko Prlić na 25 let zapora, Bruno Stojić na 20 let, Milivoj Petković na 20 let, Berislav Pušić na 10 let, Valentin Ćorić na 16, Slobodan Praljak pa na 20 let.

30. maj 2013 - Nekdanjega vodjo srbske varnostne službe Jovico Stanišića in njegovega pomočnika Franka Simatovića je sodišče oprostilo. V prizivnem postopku 9. decembra 2015 je razveljavilo oprostilni sodbi in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Začelo se je 13. junija 2017 in se bo nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma.

24. marec 2016 - Bivši politični voditelj bosanskih Srbov in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov Radovan Karadžić je bil obsojen na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, obleganje Sarajeva in druge zločine med vojno v BiH. To je bil najvišji politik, ki mu je sodišče izreklo sodbo. V njegovem primeru je sodišče prvič razsojalo o zajetju 377 modrih čelad kot talcev od 26. maja do 19. junija 1995 in ga spoznalo za krivega. Prvič je razsojalo tudi o genocidu v sedmih občinah na zahodu BiH, a ga po tej točki ni spoznalo za krivega. 6. decembra 2016 se je na razsodbo pritožil.

24. marec 2016 - Bivšo tiskovno predstavnico glavne haaške tožilke, francosko novinarko Florence Hartmann, so za pet dni priprli zaradi nespoštovanja sodišča na podlagi obsodbe iz leta 2009, ker je v knjigi Mir in kazen (2007) razkrila nekatere zaupne podrobnosti s sojenja Miloševiću. Šlo naj bi za zaupne podatke, ki srbsko državo vpletajo v genocid v Srebrenici.

31. marec 2016 - Oproščen je bil vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj, ki je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo se je pritožilo.

22. november 2017 - Bivši načelnik generalštaba vojske Republike srbske Ratko Mladić je bil obsojen na dosmrtni zapor za genocid v Srebrenici ter vojne zločine in zločine proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zajetja opazovalcev ZN in modrih čelad med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

29. november 2017 - Sodišče je v prizivnem postopku izreklo svojo zadnjo sodbo. Potrdilo je prvostopenjsko sodbo šestim visokim predstavnikom Herceg-Bosne iz 29. maja 2013, ko jih je obsodilo na skupno 111 let zapora. V dramatičnem razpletu je sredi izreka sodbe 72-letni bivši načelnik generalštaba HVO Slobodan Praljak iz stekleničke spil strup in nato v bolnišnici umrl.