»Grozljiv« nemški problem: Vse več Nemcev verjame Putinu in Rusiji, da je bila posebna vojaška operacija v Ukrajini - nujna!

Po raziskavi Centra za opazovanje, analizo in strategijo vse več Nemcev verjame trditvam ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je na vzhodu države veliko več tistih, ki zaupajo Moskvi, kot na zahodu, poroča Deutsche Welle.

»Ruski napad na Ukrajino je reakcija na Natove provokacije, ki jih Moskva ni mogla prezreti,« je izjava, ki ji verjame 19 odstotkov Nemcev, kar je sedem odstotkov več kot aprila, piše DW.

Študija tega think-tanka kaže, da je predvsem na vzhodu države pripravljenost verjeti Putinovi propagandi velika.

Dejstvo je, da število nemških državljanov, ki so prepričani, da mora Rusija izvesti posebno vojaško operacijo v Ukrajini, vztrajno narašča.

Za primerjavo je bila vzeta aprilska anketa iste organizacije.

Kar 40 odstotkov vprašanih se v celoti ali delno strinja, da je bila specialna vojaška operacija neizogibna zaradi provokacije NATO pakta.

Spiegel: „Immer mehr Deutsche glauben russischer Propaganda“.
Russische Propaganda ist wohl so genial, daß sie trotz völliger medialer Sperre wirkt.
Oder einfach: jede kritische deutsche Öffentlichkeit ist native russische Propaganda. https://t.co/ZsrZ6uebph via @derspiegel

— Juri Bakajew (@Juri_Bakajew) November 4, 2022

Med vprašanimi jih je 44 odstotkov popolnoma ali delno prepričanih, da predsednik Ruske federacije Vladimir Putin ukrepa proti »globalni eliti«, ki »vleče niti v ozadju«.
 
Ob tem se je 14 odstotkov vprašanih popolnoma strinjalo, da Ukrajina ne more imeti ozemeljskih zahtev, ker je »dejansko del Rusije«.

Pomenljivo je, da se je tudi podvojilo število tistih, ki so prepričani, da je bila vojna »nujna« za »odstranitev tamkajšnje fašistične oblasti« - na 9 odstotkov.

Traitors and scum in Dresden, East Germany.

Give them all back to Russia where they belong.#UkraineRussianWar #Ukraine@moutet https://t.co/id6fIctv8A

—(@UkraineDiary) October 31, 2022

Več kot tretjina anketiranih na vzhodu Nemčije meni, da je NATO Rusijo izzval, na zahodu države pa je ta odstotek več kot polovico manjši.

Podobno je s trditvijo, da Putin vodi boj proti globalni eliti, ki »vleče niti od ozadja«, čemur na vzhodu Nemčije verjame 27 odstotkov vprašanih, na zahodu pa 16 odstotkov.

Ta teorija ima največjo podporo med volivci desničarske populistične Alternative za Nemčijo (AfD) in stranke Levica (Die Linke), skoraj polovica volivcev katere meni, da Putina ni izzval le NATO, ampak tudi dejstvo, da je Ukrajina del Rusije.

Avtorji študije pravijo, da so rezultati zaskrbljujoči, politiko pa pozivajo, naj se ostreje sooči s pojavom širjenja lažnih novic.

V zadnjih tednih je v več mestih, predvsem na vzhodu Nemčije, vse več protestov, kjer se zahteve po ostrejših ukrepih proti inflaciji mešajo z zahtevami po odpravi sankcij proti Rusiji in nevmešavanju v vojno v Ukrajini.

44 years of communism and the German is still pro-Russian. But the East Germans were better off than the other Warsaw Pact countries, after all East Germany had a rich brother: West Germany. To date, however, East Germany is the poorest part of Germany. pic.twitter.com/eckxy1YT6u

— Gh0sT-Th3-RipP3R (@Gh0sT_Th_RipP3R) November 2, 2022

Širitev Nata in njegove poskuse, da bi Ukrajino zvlekel v svojo sfero nadzora, je ruski predsednik Vladimir Putin navedel kot enega od razlogov za začetek vojaške operacije.

Kremelj je trdil, da je pomisleke glede nacionalne varnosti večkrat poskušal posredovati Zahodu, a je vedno naletel na gluha ušesa.

Ob tem tudi 70 odstotkov Nemcev meni, da ni potrebno povečevati nemške vojaške pomoči Ukrajini.

Visoki ukrajinski uradniki so priznali, da Kijev ni opustil zamisli o vstopu v zavezništvo in da je NATO odigral ključno vlogo pri krepitvi ukrajinske vojske.

Avtorji študije so vse pripovedi in argumente, ki so v skladu s stališči Moskve, zavrnili kot »dezinformacije« in »propagando.«

Trdili pa so, da se te ideje »med nemškim prebivalstvom uveljavljajo v grozljivih razsežnostih«.

Zaključili so s pozivom vladi kanclerja Olafa Scholza, naj stori več za boj proti širjenju tega, kar se jim zdi »dezinformacija«, kar je časopis označil celo za »napad na demokracijo kot tako.«

+++ Ukraine-Krieg +++: Umfrage: Mehr Deutsche glauben russischer Propaganda – Schweiz verweigert Gepard-Munition#123INFOhttps://t.co/dhHCBnnoNV

— 123 INFO DEUTSCHLAND (@123_INFO_DE) November 3, 2022

Morda bi bilo preprosteje, če bi spoznali, da lahko nekaj časa lažeš veliko ljudi in veliko časa enega človeka – da pa ne moreš dolgo časa lagati vsem ljudem.

In da resnica nezadržno prihaja na plano…

Od septembra je bilo v Nemčiji več kot 4400 shodov zaradi vojne v Ukrajini, energetske krize in politike oblasti, poroča Welt.

Publikacija piše, da vsak teden več kot 100.000 ljudi stopi na ulice različnih nemških mest. Ob tem shodi potekajo predvsem v mestih vzhodne Nemčije.

Vrhunec protestov je bil zabeležen v tednu, ki se je začel 3. oktobra, ko je demonstriralo več kot 140 tisoč ljudi.

Demonstrations were held in Zwickau, Germany against the federal government and arms shipments to Ukraine. pic.twitter.com/gx6DFDtaEa

— Port (@Port96523499) November 2, 2022

Hkrati je bil tisto soboto največji shod v Berlinu, kjer je v vladni četrti na poziv opozicijske Alternative za Nemčijo protestiralo 10.000 ljudi.

Vzroki protestov so nezadovoljstvo s politiko zvezne vlade na področju boja proti inflaciji, pandemiji in energetski krizi ter trenutna politična usmeritev Nemčije glede dogodkov v Ukrajini.