Finci bodo na volitvah najverjetneje podprli sedanjega predsednika

Finci bodo v nedeljo volili novega predsednika države. To bo najverjetneje ponovno postal sedanji predsednik Sauli Niinistö. Ankete so mu decembra napovedovale še okoli 70-odstotno podporo, a je ta v zadnjih tednih padla na okoli 50 odstotkov, zato bo verjetno na zmago moral počakati do drugega kroga 11. februarja.

V zadnjih šestih letih je 69-letni Niinistö pripomogel k uravnoteženemu odnosu Finske z Moskvo in zvezo Nato, katere članica sicer ni, vendar je država s severnoatlantskim zavezništvom oblikovala tesnejše odnose po ruski priključitvi ukrajinskega Krima leta 2014.

Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bo sedanji predsednik v prvem krogu osvojil od 50 do 60 odstotkov glasov. Mediji so bili sicer v prejšnjih tednih prepričani, da bo Niinistö prepričljivo zmagal že v prvem krogu in bi bil tako drugi krog nepotreben, a mu je podpora začela padati.

Največ možnosti za uvrstitev v drugi krog imata kandidat Zelenih Pekka Haavisto in neodvisni kandidat Paavo Väryrnen, obema namreč napovedujejo okoli 14-odstotno podporo. Medtem ko Haavistu napovedujejo 14 odstotkov že zadnjih nekaj mesecev, pa Väryrnen beleži vedno večji porast podpore tudi na račun kritike varnostne politike sedanjega predsednika, piše kitajska tiskovna agencija Xinhua.

Finci bodo na voliščih v nedeljo, ki bodo odprta do 20. ure po lokalnem času (19. ure po srednjeevropskem), izbirali med osmimi kandidati. Drugi kandidati so še Laura Huhtasaari iz stranke Finci, nekdanji premier Matti Vanhanen iz Stranke centra, nekdanja ministrica socialdemokratka Tulla Haatainen, Merja Kyllönen iz Levice in desno-liberalen Nils Torvalds iz Švedske ljudske stranke.

Predvolilna tekme je potekala mirno, saj imajo kandidati uveljavljenih strank med seboj precej podobna stališča. Za nekaj razburjenja sta poskrbela le Huhtasaarijeva in Väyrynren, saj oba zagovarjata izstop Finske iz Evropske unije, na drugi strani pa je Torvalds jasno zagovarjal vstop države v zvezo Nato.

Vloga predsednika na Finskem je predvsem protokolarna, ima pa besedo med drugim na področju zunanje politike države, kjer trenutno prednjačita razprava o Natu in odnosih z Rusijo. Finska si namreč z Rusijo deli kar 1340 kilometrov meje, v zgodovini pa so odnose med državama zaznamovale tudi vojni in izguba ozemlja v škodo Finske.

Profesor mednarodne politike na univerzi v Helsinkih Teivo Teivainen je za Xinhuo komentiral, da se je Niinistö izkazal v razpravah o Natu, saj ga podpirajo tako zagovorniki vstopa v zvezo kot nasprotniki. Niinistöva stara stranka konservativna Narodna koalicija (NCP) sicer podpira vstop v Nato, vendar se je on podal v predvolilni boj kot neodvisen kandidat in tako ni v neprijetnem položaju, če nasprotuje stališčem stranke, je dodal.

V pogovoru za finsko televizijo Yle je Niinistö zatrdil, da trenutno ne vidi razloga za članstvo v Natu, vendar se to lahko spremeni, če bo Rusija razumela kot sovražnika cel svet, ne le Nato.

Niinistö je po izobrazbi odvetnik. V 90. letih prejšnjega stoletja je bil finančni minister, ki je postal znan po strogih varčevalnih ukrepih, ki so sledili krizi na Finskem, ter odločitvi, da Finska vstopi v območje evra. Trenutno pričakuje tretjega otroka s svojo drugo soprogo Jenni Haukio. Iz prejšnjega zakona ima dva odrasla otroka. Prvo soprogo je izgubil v prometni nesreči.