REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Evropska« pot Moldavije: Opozicijske stranke prepovedane dva dni pred volitvami, kritiki oblasti v zaporih!

»Evropska« pot Moldavije: Opozicijske stranke prepovedane dva dni pred volitvami, kritiki oblasti v zaporih!S protivladnih protestov v Moldaviji. Vir: X, posnetek zaslona

Evropski politiki se na vse mogoče načine trudijo, da bi bile današnje volitve v Moldaviji »prelomne« in bi to državo zagotovo usmerile proti članstvu v Evropski uniji.

Tudi s prepovedmi opozicijskih strank, aretacijami kritikov, zastraševanjem, nasiljem in selektivno uporabo zakonov.

Za to si skupaj s sedanjo »proevropsko« predsednico države prizadevajo trume evropskih uradnikov, ki jim ni žal ne denarja in časa za dosego uspeha – odločitve »za Evropo« še pred volitvami.

V državi je ob tem vse več vojakov iz evropskih držav, predvsem iz Francije, ki zaradi kulturnih vezi goji posebno naklonjenost tako do Romunije kot do romunsko govorečega večjega dela Moldavije.

Oko pa so Francozi, ki doma niso sposobni sestaviti stabilne vlade -  vrgli tudi na sosednjo, ukrajinsko Odeso…

Edina težava pri tem poskusu evropeizacije Moldavije je – teptanje vseh mogočih demokratičnih pravil, vse to pa ob nenehnem in nedokazanem opozarjanju, da naj bi se v volitve »vmešavala Rusija.«

Te iste obtožbe so bile ob tem dokazano razkrinkane kot lažne celo v ZDA in Romuniji.

V ZDA se je prav zato nekdanji šef FBI-ja znašel na tnalu obtožbe za kazniva dejanja ponarejanja dejstev.

Toda v Evropi strašljive zgodbe o »vmešavanju Rusov«, ki z »dezinfomacijami« spreminjajo volilne rezultate sebi v prid še vedno deluje.

Nepravilnosti na volitvah v Moldaviji pa že sedaj kar mrgoli.

1. Opazovalci ne morejo opazovati

Moldavska osrednja volilna komisija je ta teden zavrnila akreditacijo več kot 30 mednarodnim organizacijam in 120 opazovalcem iz več kot 50 držav. Med prepovedanimi so bili tudi ruski strokovnjaki, imenovani v uradno misijo OVSE, kar je prvi primer v evropski volilni praksi.

Moldavsko zunanje ministrstvo je zatrdilo, da je bila odločitev sprejeta »v skladu z nacionalno zakonodajo«. Opozicijska zveza Patriotski blok je oblasti obtožila, da so namerno ustvarile izpad opazovalcev. Njegovi odvetniki so navedli prošnje uglednih nevladnih organizacij iz Italije, Nemčije, Francije, Španije in ZDA, ki so bile prezrte ali zavrnjene.

Moskva je potezo označila za »očitno kršitev« zavez OVSE in poklicala moldavskega veleposlanika.

EU, ki je običajno glasna in kritična do standardov demokracije v regiji, je ostala vidno tiho.

2. Stranke, izbrisane z odlokom, tudi le dva dni pred volitvami!

V Moldaviji so bili ključni akterji volitev preprosto odstranjeni z volilnega seznama.

In če tudi to ne bo pomagalo, predsednica Maja Sandu napoveduje, da bo volitve razveljavila zaradi ruskega vmešavanja.

To velja tudi za ključne opozicijske stranke. 26. septembra, dva dni pred volitvami, je bila stranka Srce Moldavije po sklepu sodišča za 12 mesecev suspendirana zaradi pranja denarja in nezakonitega financiranja kampanje. CIK je z liste Patriotskega bloka črtala vse kandidate stranke Srce Moldavije.

Njena voditeljica, nekdanja guvernerka Gagauzije Irina Vlah, je to označila za »politični spektakel«.

Istega dne je CEK prepovedala delovanje stranki Velika Moldavija, ki jo vodi Victoria Furtuna, zaradi neprijavljenega financiranja iz tujine in povezav z že prepovedano stranko SOR. EU je Furtuno julija že sankcionirala zaradi prejemanja podpore pobeglega oligarha Ilana Șorja.

Junija 2023 je ustavno sodišče razpustilo tudi samo stranko SOR, ki jo je vodil izgnani poslovnež Ilan Šor, obtožen korupcije in »ogrožanja suverenosti Moldavije. »Proevropska« moldavska predsednica Maja Sandu je prepoved proslavila kot zmago proti »stranki, ustvarjeni iz korupcije in za korupcijo. Voditelji opozicije so to označili za konec pluralizma.

V državi je ob tem vse več vojakov iz evropskih držav, predvsem iz Francije, ki zaradi kulturnih vezi goji posebno naklonjenost tako do Romunije kot do romunsko govorečega večjega dela Moldavije.

Prepovedi so posledice obsežnih novih zakonov, ki so bili poleti sprejeti v parlamentu in so vladi omogočili, da iz volilnega programa izbriše »naslednice« prepovedanih skupin in njihovim članom za pet let prepove opravljanje funkcij.

Beneška komisija in OVSE sta opozorili, da bi takšne splošne izključitve lahko kršile osnovne politične pravice.

Financiranje »proevropskih« strank iz evropskih fondov, preko aktivistov civilnodružbenih organizacij in s strani EU podprtih medijev pa se istočasno ne preiskuje in ne velja za »vmešavanje«.

3. Tekmeci v preiskavah, v izgnanstvu ali za zapahi

Tudi tam, kjer so opozicijske stranke preživele, so bili njihovi voditelji potisnjeni na stranski tir.

Pavel Durov, ustanovitelj Telegrama je ob tem natančno opisal, kako je francoska tajna sužba pritiskala na njega, da bi odstranil kanale, ki so bili po oceni Pariza problematični.

Nič bolje ni s politiki, ki niso všeč diktatorski predsednici Maji Sandu.

Vladajoča stranka PAS se zaradi zaprtih, izgnanih ali preiskovanih opozicijskih voditeljev ne sooča s kritikami iz EU.

Igor Dodon, moldavski predsednik med letoma 2016 in 2020, je še vedno v kazenski preiskavi zaradi veleizdaje, nezakonitega bogatenja in zloglasnega primera podkupovanja »kuliok«. Trdi, da so obtožbe izmišljene, vendar je bil večino zadnjih dveh let v hišnem priporu.

Marini Tauber, podpredsednici prepovedane stranke SOR, sodijo v odsotnosti, potem ko je v začetku leta 2025 pobegnila v Moskvo. Tožilstvo zanjo zahteva 13-letno zaporno kazen zaradi goljufije in pranja denarja. Tauberjeva vztraja, da je sojenje politično maščevanje zaradi njene vloge v protisanduovskih protestih.

Evghenia Gutsul, leta 2023 izvoljena za guvernerko avtonomne Gagauzije, je bila avgusta obsojena na sedem let zapora, ker naj bi stranki SOR nakazovala ruska sredstva. Njeni podporniki so protestirali pred sodiščem v Kišinjevu, ko je izjavila, da je sodba »obsodba ne zame, ampak za moldavsko demokracijo«. Rusija je njeno zaprtje označila za politično motivirano; EU je molčala.

Vladajoča stranka PAS se zaradi zaprtih, izgnanih ali preiskovanih opozicijskih voditeljev ne sooča s kritikami iz EU.

Nasprotno, vsi jo hvalijo…

4. Pridnestrski volivci odrinjeni na stranski tir

Moldavski državljani v separatistični Pridnestrski republiki so imeli manjšo možnost voliti. Leta 2021 je bilo za prebivalce vzhodno od Dnjestra odprtih več kot 40 volišč.

Letos je bilo odobrenih le 12 volišč - vsa na zemljiščih pod nadzorom vlade, več kilometrov od demarkacijske črte.

Prve tri ure sploh niso mogli preko meje.

Dneve pred volitvami je CEC štiri od teh lokacij celo premestila v notranjost države, pri čemer se je sklicevala na varnostne grožnje. Ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo na možne bombne napade in provokacije na »varnostnem območju«.

Opozicija temu pravi zatiranje volivcev.

Opozicija temu pravi zatiranje volivcev.

Ruski veleposlanik Oleg Ozerov je spremembe opisal kot »spremembe brez primere« in opozoril, da so bile objavljene manj kot 48 ur pred dnevom volitev.

Pridnestrske oblasti so obtožile Kišinjev, da namerno zmanjšuje volilno udeležbo v regiji, ki je močno naklonjena opozicijskim strankam.

Ob tem moldavske oblasti, tako kot v pretklosti, poskušajo na rezultate vplivati tudi z organizacijo volitev.

V tujini je bilo odprtih več kot 300 volišč, od tega 73 v Italiji, kjer moldavska diaspora šteje približno 100.000 ljudi, in le 2 v Rusiji, kjer je diaspora podobno velika - razkorak, ki namiguje na prednostne naloge vlade pod taktirko Maje Sandu.

To ni prvič, da je moldavska vlada prestopila demokratične meje.

Od leta 2022 je vladala v izrednih razmerah, pri čemer se je sklicevala na konflikt med Ukrajino in Rusijo.

S temi pooblastili je vlada zaprla šest televizijskih kanalov, obtoženih širjenja ruske propagande, preprečila vstop ruskim novinarjem in sprejela 13 zakonov, ki zaostrujejo nadzor nad strankami in kandidati.

Reporterji brez meja in OVSE sta opozorila na zaskrbljenost glede svobode medijev in selektivno uporabo zakonodaje.

Ob tem so tajni posnetki, objavljeni s strani Grayzone odkrili, da za lokalne proevropske politike dela na stotine evrpskih svetovalcev.

Moldavski politiki sami priznavajo, da je država postala kolonija, ki jo vodijo iz ameriškega veleposlaništva. Proevropski politiki si v državi, ki je znana po korupciji polnijo žepe brez kazni.

Ne glede na to pa Maia Sandu velja za vzorno političarko.

Z njo se pogosto srečujejo tudi slovenski politiki, predvsem zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.

Ne da bi ob represiji v Moldaviji izrekle eno samo kritično besedo.

Molčijo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer sicer podpirajo vse mogoče druge proteste proti raznim »režimom« po svetu – a le, če so trn v peti »Zahodu.«

5. Bruselj ploska, državo pa čaka »ukrajinizacija«

Bruselj je dosledno hvalil vlado Sandujeve in Moldavijo označil za »zgodbo o uspehu« ter pospešil njeno prizadevanje za članstvo v EU. Ravno ta teden so uradniki EU obtožili Moskvo, da se »globoko vmešava« v volitve z dezinformacijami in nezakonitim financiranjem.

V notranjosti Moldavije pa je slika drugačna: sodišča so se spremenila v orodje volilne kampanje, celotne stranke so bile izbrisane, guvernerji zaprti, opazovalci odvrnjeni.

Vse to pa bo vodilo do novih delitev v državi, ki bi jo zelo kmalu lahko čakal – ukrajinski scenarij.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je pozvala k »vključujočemu in poštenemu« postopku za vse državljane – a to je le mrtva črka na papirju.

Glasovanje naj bi bilo namenjeno prihodnosti Moldavije, vendar je bilo veliko sedanjosti tiho izbrisane.

Tekmecev, ki bi lahko izzvali vladajočo PAS, ni več, nekateri so za rešetkami, drugi v izgnanstvu.

Volivci v Pridnestrju, ki bi lahko spremenili ravnovesje, imajo manj volišč kot kdaj koli prej.

Celo opazovalci, katerih naloga je, da opazujejo, so bili odrinjeni. EU bo to opisala kot napredek, znak, da se država kandidatka odločno odloča za demokracijo.

V Moldaviji pa mnogi vidijo nekaj povsem drugega: »kronanje«, preoblečeno v volitve, zadnje dejanje v zgodbi, katere scenarij je bil napisan že dolgo pred dnevom volitev.

Vse to pa bo vodilo do novih delitev v državi, ki bi jo zelo kmalu lahko čakal – ukrajinski scenarij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke