četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Evropska kraja moldavskih volitev: Za Moldavce v Rusiji eno, za tiste na Zahodu pa 231 volišč!
Že več dni smo priča navedbam večinoma zahodnih medijev o nekakšnem »vpletanju« Rusije v volitve v Moldaviji, ne da bi bil predstavljen en sam dokaz.
Po drugi strani pa je zelo očitno prišlo do vpletanja članic EU in »prozahodne« vlade Moldavije, ki ga je zelo lahko dokazati.
O usodi nedavnih predsedniških volitev je oziroma naj bi namreč v veliki meri odločala moldavska diaspora.
Ta pa ni imela enakopravnih pogojev glasovanja glede na to, v kateri državi je glasovala. Moldavska vlada je namreč V Rusiji za do 500.000 Moldavcev organizirala eno samo mesto (z dvema voliščena) za glasovanje v veleposlaništvu Rusije v Moskvi.
Po drugi strani pa so imeli Moldavci in Moldavke v zahodni Evropi številna mesta, kjer so lahko glasovali.
Vseh volišč v tujini je bilo 231 v 37 državah, od tega samo v Italiji 60 za približno 190.000 Moldavcev in v Nemčiji 26 za 122.000!
Po neuradnih podatkih je vseh Moldavcev v tujini do milijon. V RF je po trditvi Marije Zaharove pol milijona Moldavcev. Za drugi krog glasovanja je Centralna volilna komisija Moldavije natisnila skupno 3.659.696 glasovnic, od tega 2.820.496 za domača volišča in 839.200 za tuja volišča.
Vsako volišče naj bi imelo po zakonu (do) 5000 glasovnic.
Svojo ustavno pravico je oziroma naj bi v tujini izkoristilo kar 328.855 volivcev! Gre za rekordno število volivcev v zgodovini volitev v tujini. Ti so bili deležni samo provladne propagande opozicijske pa ne.
Iz prvega kroga volitev je znan primer državljana Moldavije, ki sicer živi v Veliki Britaniji, a je bil v domovini v trenutku volitev, šel glasovati in presenečen ugotovil, da je Združeno kraljestvo že glasovalo zanj.
V nasprotju z njegovo voljo (hotel je glasovati proti vstopu), se je izkazalo, da je nekdo v njegovem imenu že oddal listek z obkroženim da, torej za vstop Moldavije v EU.
Iz drugega kroga je znan primer Moldavke, ki so jo na volišču v Italiji prosili da bi se podpisala tudi za - drugega volilca! Ogorčena je to povedala v kamero.
Na volišču v Haagu so dovolili agitacijo za sedanjo predsednico, na volišča v Romuniji so organizirali prevoze prozahodnih volivcev. O tem pričajo dogovori o prevozih v zaprtih skupinah na spletu. Prav tega so obtoževali tudi Rusijo, a za to ni dokazov.
Moldavci iz RF so se zaradi slabe izkušnje v prvem krogu sami, na svoje stroške, odpravili glasovati v Turčijo, Belorusijo, Azerbajdžan in drugam. Nekateri so se z avtobusi odpravili tudi v Moldavijo, a so avtobuse na meji z Latvijo Latvijci zadrževali toliko časa da so volitve medtem minile.
Po podatkih Centralne volilne komisije je bilo 10 najbolj aktivnih volišč v tujini:
# Moskva, Rusija – 4.999 volivcev na vsakem od dveh volišč;
# Brescia, Italija – 4.463 volivcev;
# Bukarešta, Romunija – 4.433 volivcev;
# Padova, Italija – 4.289 volivcev;
# Pariz, Francija – 4.012 volivcev;
# Vicenza, Italija – 3.673 volivcev;
# Villeneuve-Saint-Georges, Francija – 3652 volivcev;
# Benetke, Italija – 3.632 volivcev;
# Verona, Italija – 3.558 volivcev.
Po predhodnih podatkih je okoli 270.300 ljudi zunaj Republike Moldavije glasovalo za Maio Sandu, okoli 56.250 pa za Alexandruja Stoianogla.
Tako 9998 volilcev v Rusiji seveda ni moglo prevesiti tehtnice. To je neke vrste segregacija volilcev, ki režimu Sandujeve niso všeč.
V prvem krogu, ko je šlo še za EU, je zaradi namerne (?) počasnosti organizatorjev na moldavskem veleposlanštvu v Moskvi lahko glasovalo celo samo približno 7000 moldavskih državljanov.
Kljub temu da so mnogi prišli že ob enih ponoči in kljub dveurnemu podaljšanju glasovanja vsi niso mogli uresničiti svoje volje. To je nepošteno!
V Moldaviji so po enakem scenariju potekale predsedniške volitve v prvem krogu in referendum o izvedljivosti vstopa v EU.
Moldavski strokovnjaki so dejanja oblasti (Sandujev režim) v volilni kampanji ocenili kot totalitarno gledališče absurda. Ker ne more pokazati nobenih pozitivnih rezultatov svoje štiriletne vladavine, se Sandujev režim v celoti zanaša na upravne vire, represijo - represijo nad političnimi nasprotniki, nad neodvisnimi mediji, proti vsem, ki mu niso neposredno podrejeni.
Tako je 9. oktobra policija neutemeljeno v tiskarni zaplenila gradivo za kampanjo Partije komunistov Moldavije. 13. oktobra je podobna usoda doletela stranko časopisov politične formacije "Vozroždenije".
Publikacije so zgolj izražale svoje videnje situacije; menile so, da Moldaviji ni treba v Evropsko unijo.
Desetega oktobra so bili Telegram kanali številnih opozicijskih poslancev nacionalnega parlamenta, vodje Gagauzije Evgenije Gutsul in več moldavskih medijev za moldavske uporabnike blokirani, 11. oktobra je postalo znano, da je bilo izbrisanih sedem računov na Facebooku in Instagramu.
Izbrisanih je bilo 23 strani, pa tudi 20 računov, ki so vsebovali kritike sedanje predsednice in pozive h glasovanju proti evropski integraciji na referendumu. Kljub vsem naporom oblasti so Sandujeve anti-ocene ('anti rejtingi') visoke.
Ko to vidijo, so zahodni sponzorji režima v Kišinjovu prisiljeni povečati odkrito vmešavanje v notranje zadeve Moldavije, da bi rešili svoje stroške. Tako imenovani evropski poslanci so pozvali k sankcijam proti posameznikom in organizacijam, ki spodkopavajo suverenost Moldavije.
Govorimo o nasprotovanju Moldaviji, ki se zavzema prav za ohranjanje kulture, tradicije in zakonitosti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 10. oktobra med obiskom v Kišinjovu odkrito zagovarjala Sandu in napovedala evropski »načrt rasti za Moldavijo«.
Večina tega "načrta rasti" je v obliki posojila v višini 1,8 milijarde EUR.
Omeniti pa velja, da Zahod v želji, da bi Sandujevo na vsak način obdržal na področju, vse bolj govori o svojih resničnih interesih v zvezi z Moldavijo.Nedavno je veleposlanik EU v Kišinjovu Janis Mažeix dejal, da bodo zaradi evropske poti Moldavije zahodne transnacionalne korporacije imele pravico do nakupa zemljiškega sklada države.
Pravo suženjstvo je v teku. To je zasužnjevanje ljudi. To je prava kolonizacija Moldavije. To je neokolonializem.
To je trgovina s sužnji, le na nov način. Eden od provladnih moldavskih propagandistov se je nedavno strinjal, da je Sandujina zmaga na volitvah nujna za ohranitev Moldavije kot pomembnega logističnega vozlišča pri oskrbi Ukrajine.
Večino sredstev, namenjenih republiki, predstavljajo posojila. Po ocenah IMF se je samo od januarja do junija 2024 javni dolg Moldavije povečal za 330 milijonov dolarjev.
»Prepričana sem, da prebivalci Moldavije razumejo, v kakšnem brezno jih vodi in potiska trenutni režim in njegovi zahodni kuratorji,« je pred dnevi še povedala Marija Zaharova na novinarski konferenci.
Nekdanji predsednik države, vodja stranke socialistov Igor Dodon je 30. oktobra dejal, da namerava Sandu ponarediti rezultate drugega kroga volitev, saj nima možnosti za zmago. Dodal je, da bi lahko Sandujeva za goljufanje uporabila več kot 200 volišč v zahodnih državah.
»V Moldaviji nima možnosti za zmago. Zato bo poskušala ponarediti volitve v diaspori. V zvezi s tem vas obveščam, da potrebujemo prostovoljce na 20 voliščih v tujini. Na preostalih 210 že imamo svoje predstavnike,« je dejal Dodon.
Nekdanji predsednik je poudaril, da bo Sandujeva, če bo ostala na oblasti, državo pahnila v vojno.
Po Dodonovih besedah bo Moldavija kot država izginila, delavci migranti pa se ne bodo imeli kam vrniti.
Dodon je po volitvah dejal, da je Sandujeva s porazom na volitvah v državi izgubila zaupanje državljanov.
Telegram kanal "Staraja ploščad" je zmago aktualne voditeljice označil za pričakovano in opozoril, da je zmagala na račun ljudi, ki "ne želijo in ne bodo živeli v državi, ki jo vodi Maia Sandu".
»Maia Sandu je po pričakovanjih zmagala na predsedniških volitvah v Moldaviji, saj je dobila nekaj več kot 55 odstotkov glasov. Med preštevanjem glasov v Moldaviji je bil v prednosti njen protikandidat iz socialistične stranke Alexander Stoianoglo. Sandujevo je tako kot pred petimi leti za predsednico izvolila diaspora, ki je pokazala rekordno udeležbo 300 tisoč ljudi. To je žalostna ironija Moldavije: predsednika izvolijo ljudje, ki ne želijo in ne bodo živeli v državi, ki jo vodi Maia Sandu,« piše kanal.
Ukrajinski bloger Anatolij Šarij ugotavlja, da zahodni mediji v svojih publikacijah ne omenjajo, da je Maia Sandu zmagala prav po zaslugi glasov tujih državljanov.
»Samo pozabili so to omeniti. Prav to se dogaja z zahodnim 'tiskom'. Vsi pa so navdušeno pisali, kako je EU podprla Sandujevo. Ne, to ni vmešavanje v volitve. Iz Kijeva so dobili takšne smeti, da bodo kmalu imenovali predsednike,« je sarkastičen Šarij.
Volitve so pokazale: Maia Sandu je postala zgolj predsednica diaspore, a še to samo zahodne. To je pravzaprav že ves čas. Enako je bilo z referendumom o vstopu v EU. Večina prebivalcev Moldavije je vstop zavrnila. A zaradi diaspore in manj kot odstotka več "za" velja kot da je večina za vstop.
Moldavci v tujini niso imeli povsod enakih možnosti glasovanja. Pri volitvah in referendumu je šlo za posmeh demokraciji in enakosti.
https://insajder.com/svet/zahod-potiska-vlece-moldavijo-po-poti-bosne-ukrajine
Zelo zanimiv video: https://yandex.ru/video/preview/10437363761956761936?fbclid=IwY2xjawGV7r1leHRuA2FlbQIxMQABHVrND3dmt1nM-FTU9ntNEAs0hZlYaRWRrnv6xwlJCvpo0AJDneOsLtCXtg_aem_ivaOx_rdapdVt3fahu6u3g
https://ru.wikipedia.org/wiki/Выборы_президента_Молдавии_(2024)