REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropa se je spomnila »nedotakljivosti meja«? Za koga velja načelo močnejšega, a za koga mednarodno pravo

Evropa se je spomnila »nedotakljivosti meja«? Za koga velja načelo močnejšega, a za koga mednarodno pravoKo je nemški kancler dejal, da se »meje ne smejo premikati s silo« v odzivu na ozemeljske zahteve novoizvoljenega ameriškega predsednika do Grenlandije, Panamskega prekopa, Kanade, je pozabil, da je to načelo Zahod prvi poteptal. Vir: Posnetek zaslona, X

Meje se ne smejo premikati na silo. To načelo velja za vsako državo, bodisi na vzhodu bodisi na zahodu.

Ko je nemški kancler Olaf Scholz to izjavil v odzivu na ozemeljske zahteve novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa do Grenlandije, Panamskega prekopa in Kanade, je pozabil omeniti, da to načelo ne velja prav za vsako državo – saj ni veljalo za Srbijo, ko so bile njene meje nasilno spremenjene.

Tako sogovorniki RT Balkan komentirajo dejstvo, da se »evropska pokvarjena plošča«, ki je več kot dve desetletji vrtela zgodbo, da je v primeru agresije Nata na ZRJ in nasilnega zasega avtonomne pokrajine Kosovo in Metohija od Srbije to bil »izoliran primer«, zdaj pa se po sili razmer vrača na »tovarniške nastavitve«.

Tako se Evropski uniji in Zahodu nasilno prekrajanje tujih meja zdaj vrača kot bumerang.

Scholz zdaj pravi, da načelo nedotakljivosti meja velja za vsako državo, naj bo zelo močna ali majhna.

»Gre za temeljno načelo mednarodnega prava in ključni del tega, kar imenujemo zahodne vrednote,« zdaj trdi Scholz.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot prav tako brani suverenost in ozemeljsko celovitost z besedami, da Evropska unija »ne bo dovolila, da bi katera koli država napadla njene suverene meje«.

»Če me vprašate, ali bodo ZDA osvojile Grenlandijo, je moj odgovor - ne. In če smo vstopili v obdobje, v katerem se vrača zakon najmočnejšega, je moj odgovor - da,« je dejal vodja francoske diplomacije in ob tem odmislil, da je prav Zahod podpiral »zakon močnejšega«.

In kje je primer Srbije, ko Evropa na geopolitično sceno vrača obrambo suverenih meja in za koga velja pravo močnejšega, a za koga mednarodno pravo?

Nekdanji vodja diplomacije ZRJ Vladislav Jovanović je za RT Balkan povedal, da so si voditelji zahodnoevropskih držav, ki so zmagoslavno ploskali Natovi agresiji na ZRJ in hiteli s priznanjem neodvisnosti t. i. Kosova, »izkopali jamo, v katero zdaj sami padajo«.

»Trump se obnaša zelo svobodno v odnosu do suverenosti in ozemeljske varnosti drugih članic EU in Nata. To, kar se zdaj dogaja, je zdravilno za stanje mednarodnega prava in odnose med državami,« meni Jovanović..

Poudarja, da zadnji dogodki ne le dokazujejo, da ni izoliranega primera, ampak da je bil pri Kosovu narejen nevaren precedens, ki se tistim, ki so ga ustvarili, vrača kot bumerang.

Ob tem izpostavlja, da zadnji zaplet z Grenlandijo potencialno lahko koristi Srbiji, saj se bo, upa, svet počasi vrnil k spoštovanju mednarodno priznanih meja in nespreminjanju le-teh brez soglasja same države.

»Amerika in Evropa bosta morali nekoč obžalovati zadevni precedens, saj je svet poln primerov, kot je Kosovo, ker je veliko narodnih manjšin, ki so pripravljene zahtevati neodvisnost, in to ni v interesu teh nacionalnih držav ali odnosov v svetu. Gotovo je, da stabilnost, enotnost in blaginja EU ne bo več zagotovljena kot doslej. Sčasoma bodo dojeli, da ni primera sui generis, ki velja le za eno državo, ne pa tudi za druge. To bo prisililo tudi nekatere druge zahodne države, ki so priznale Kosovo, da o tem premislijo, da revidirajo svoje stališče, a to ni enostaven proces,« pojasnjuje Jovanović.

Karierni diplomat Zoran Milivojević te poteze vidi kot spremembo ne le politike Washingtona, ampak tudi globalnih odnosov in dodaja, da se obeta razplet na svetovnem prizorišču, v katerem želijo Američani določiti območja vpliva in odpreti vprašanje mej.

»Vstopamo v proces, ki bo pomenil razplet na globalni ravni v okoliščinah multipolarnega sveta in kjer bo trio Moskva, Peking, Washington igral ključno vlogo,« pravi Milivojević za RT Balkan.

Po drugi strani pa to po njegovem mnenju lahko pomeni ponovno potrditev načel mednarodnega prava, pa tudi spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti.

»Evropejce bi morali vprašati: 'In kje je v vsej tej zgodbi primer Srbije'? Ko je sledila Natova agresija, smo opozarjali, da se odpira Pandorina skrinjica in da bo na koncu vse skupaj prišlo na svoj račun. Zdaj se vračamo k temu načelu, a samo zato, ker so interesi Evrope v ospredju. Evropa bi se zdaj morala opredeliti, kako gleda na načelo suverenosti tudi v primeru Srbije. V tem primeru mora imeti pred očmi Resolucijo 1244, Ustanovno listino ZN, na katero se zdaj sklicuje, pa tudi 10 načel mednarodnega prava, med katerimi je prvi spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti,« pravi Milivojević.

Politični analitik Ivan Miletić spominja, da je Grenlandija okrepila gibanje za neodvisnost, ker je v pogodbi z Dansko, ki otoku zagotavlja avtonomijo, določeno, da lahko izvede referendum za neodvisnost.

»Evropa to vidi kot solidarnost z eno od članic EU. Zanimivo je, da če to postaviš v kontekst novega sveta, potem gre za neko težnjo ZDA, da ustvarijo državo, ki bo večja od Ruske federacije. Zagotovo je Amerika delala na tem, da se oslabijo francoske in britanske imperialne pretenzije in možnost nadzora nad čezmorskimi ozemlji, tako da zdaj počasi vstopamo v novo sfero tako imenovane Trumpove doktrine,« je povedal Miletić.

Čeprav je Srbija ves čas v diplomatskem boju pozivala k spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov in vrnitvi k mednarodnemu pravu, so se evropski uradniki šele zdaj spomnili, ko si je Trump zaželel spreminjati meje, da je Ustanovno listino treba spoštovati.

Vprašanje je, kdo bo naslednji, zdaj ko je »žoga« na evropskem igrišču?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke