REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EUroprevaranti: Laži in zavajanja Zahoda pri podpisu sporazumov iz Minska rušijo tudi mir na Kosovu

EUroprevaranti: Laži in zavajanja Zahoda pri podpisu sporazumov iz Minska rušijo tudi mir na KosovuVeleposlanik Aleksandar Bocan-Harčenko: »Priština metodično in trmasto krepi prisotnost svojih sil na severu Kosova. Razmere tam so zelo nevarne. Kampanja ustrahovanja in zatiranja srbskega prebivalstva se nadaljuje. Cilj je osvojiti, zasesti sever province. S popustljivostjo, celo podporo Zahoda. Ali je mogoče trditve njenih predstavnikov, da ne morejo vplivati ​​na Prištino, šteti za prepričljive? Seveda ne. Zavestno delajo na zaostrovanju konflikta.« Vir: Zajem zaslona, Twitter

Nedavno priznanje nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, da so zahodne države s figo v žepu podpisovale mirovne sporazume iz Minska in si zgolj kupovale čas, da bi lahko bolje oborožile Kijev vplivajo tudi na razmere na – Kosovu.

Oblasti v Prištini so namreč s Srbijo podpisale vrsto sporazumov in večinoma dobile vse kar je albanska stran želela, razen mednarodnega priznanja.

Spoznanje, da zahodne, evropske države odkrito, verolomno podpisujejo sporazume z namenom, da si zgolj »kupujejo čas,« zato jemlje prostor diplomaciji in tudi na Kosovu ruši zaupanje v možnost, da se najdejo dogovorne rešitve za odprte probleme.

Vendar svojega dela sporazuma – ustanovitve Zveze srbskih občin - Priština nikoli ni izpolnila.

Nato pa je vlada Albina Kurtija, ki v Sloveniji velja za »proevropsko« in napredno, začela še z enostranskimi odvzemi tablic srbskim voznikom, kar je skorajda privedlo do novih spopadov.

Pred tem so zahodne vlade seveda okrepile in opremile kosovsko policijo, Srbija pa je iz severa Kosova umaknila vse svoje oblastne strukture ter integrirala svoje policiste, tožilce in sodnike v kosovski sistem.

V zahvalo pa je Beograd dobil – še več pritiskov Prištine.

Zadnji spor glede tablic je bil znova, kot običajno, rešen s popuščanjem Beograda, ki novih tablic s »spornimi« oznakami mest ne bo več izdajala v zameno za kosovsko odrekanje zaplemb vozil Srbom predvsem na severu Kosova.

Toda ob tem so iz vseh institucij Kosova odstopili predstavniki Srbov, kar je v severnem delu entitete povzročilo upravni in varnostni vakum.

Demonstracije na Kosovu
Demonstracije na Kosovu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Še več, v tej pokrajini Srbov po intenzivnem etničnem čiščenju praktično ni več, maloštevilni starejši Srbi živijo le še v nekaterih enklavah.

Toda kmalu zatem je prišlo do novih pritiskov in provokacij kosovske vlade.

Na sever Kosova, kjer živijo pretežno Srbi, je vlada v Prištini, namesto da bi izpolnila svoj del podpisanih dogovorov – poslala okoli 300 albanskih policistov.

Prištinske oblasti so ob tem poslale cisterno, da zapleni vino iz kleti znanega srbskega vinarja iz Velike Hoče, ki ga zelo ceni Nobelovec in pisatelj slovenskih korenin Peter Handke.

Vinar je nastopal tudi v filmih in spregovoril o tem, kako težko Srbi živijo v enklavah, pod pritiskom albanske večine.

V odgovor na pošiljanje albanskih policistov in pritiske na lokalno prebivalstvo sedaj srbska vlada tehta možnost, da na sever Kosova pošlje okoli 1000 svojih policistov in vojakov, kar je sicer predvideno z resolucijo VS OZN 1244.

Ta del resolucije so zahodne sile doslej preprosto ignorirale, enako tudi Priština.

Dopisnik RTV SLO iz Beograda Boštjan Anžin je pojasnil, da bi bila srbska akcija mogoča le, če mednarodne sile (KFOR) ne bi opravile svoje naloge in bi to dovolil tudi Varnostni svet OZN.

To je formalno sicer res.

Toda ko gre za situacijo, ko ena stran (Priština) ob podpori svojih mentorjev (ZDA in Evropske unije) neprestano krši to isto resolucijo in vse sklenjene dogovore z Beogradom in Brusljem, potem ima matična država (Srbija) tudi po mednarodnem pravu vedno možnost, da se odzove in prav tako enostransko s svojo vojsko in policijo zaščiti svoje prebivalstvo.

Celotno ozemlje Kosova, ne zgolj severni del, je namreč ne glede na mednarodna priznanja formalno, iz zornega kota mednarodnega prava - še vedno del – Srbije.

Ta del Srbije se nahaja pod posebno upravo OZN in ne velja za neodvisno državo.

Kosovska policija v nacionalno mešanem delu Severne Mitrovice
Kosovska policija izvaja represijo v nacionalno mešanem delu Severne Mitrovice. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Če mednarodne sile (KFOR in EULEX) ne opravljajo svojih nalog in dopuščajo kršitve Prištine, ima Srbija pravico, da se na te kršitve odzove.

Če mednarodne sile (KFOR in EULEX) ne opravljajo svojih nalog in dopuščajo kršitve Prištine, ima Srbija pravico, da se na te kršitve odzove.

To bi hkrati pomenilo konflikt z enotami KFOR-ja in z zvezo NATO, ki je Srbijo bombardirala že leta 1999.

Zato je takšna poteza seveda povezana z velikimi tveganji.

Vendar v tem primeru ne gre več za vprašanje prava, temveč sile.

To pa hkrati kaže, kako daleč so se razmere zaostrile zaradi nespametne politike EU in ZDA, ki Prištini dovoljujejo nespoštovanje dogovorjenega, ki oddaljujejo kompromisno rešitev in dovoljujejo neprestane kršitve praktično vseh pravic Srbov na Kosovu.

V srbskih medijih poročajo, da se kampanja ustrahovanja in zatiranja srbskega prebivalstva še vedno nadaljuje.

Cilj je osvojiti, zasesti sever pokrajine, zlomiti odpor prebivalstva, ki želi živeti v Srbiji, vse s podporo Zahoda.

A le kako je mogoče, da smo prišli do te točke?

Odgovor na to daje nedavni intervju nemške kanclerke Angele Merkel časniku Die Zeit.

V njem je Merklova priznala, da so zahodne države mirovna sporazum iz Minska podpisale s figo v žepu, zgolj zato, da bi Nemčija oziroma zahodne države Kijevu kupile čas in Ukrajino bolje oborožili, pripravile na vojno z Rusijo.

V Beogradu vse bolj sumijo, da je tako tudi v primeru Bruseljskih sporazumov, ki so jih podpisali pred osmimi leti predstavniki vlade Srbije, institucij iz Prištine in predstavniki EU.

Izvršeni so bili namreč le deli sporazuma, ki so šli v korist Prištine in noben, ki bi koristil Srbom.

NikolajHarčenko.jpg
Veleposlanik Aleksandar Bocan-Harčenko: »Priština metodično in trmasto krepi prisotnost svojih sil na severu Kosova. Razmere tam so zelo nevarne. Kampanja ustrahovanja in zatiranja srbskega prebivalstva se nadaljuje. Cilj je osvojiti, zasesti sever province. S popustljivostjo, celo podporo Zahoda. Ali je mogoče trditve njenih predstavnikov, da ne morejo vplivati ​​na Prištino, šteti za prepričljive? Seveda ne. Zavestno delajo na zaostrovanju konflikta.« Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na dejstvo, da zahodne države nekaj podpisujejo ali sopodpisujejo (kot v primeru s strani kosovskih oblasti neizpolnjenega Bruseljskega sporazuma), v resnici pa pod mizo delajo le na tem, da bi Prištini kupili čas, da bi lahko z nasiljem osvojila še zadnje večje področje, kjer živijo gosto naseljeni Srbi, je zadnje napetosti na Kosovu in Metohiji komentiral ruski veleposlanik v Beogradu Aleksandar Bocan-Harčenko.

Nemogoče je ne opaziti, da zaostrovanje na Kosovu in Metohiji poteka v okviru srečanj EU o Zahodnem Balkanu in razprav o pomenu stabilnosti v regiji.

A prav nič se ne naredi za normalizacijo alarmantnih razmer v pokrajini.

Zahod izvaja pritisk na Beograd, da drži Srbe v strahu je prepričan ruski veleposlanik.

V Beogradu vse bolj sumijo, da je enako kot s sporazumi iz Minska tudi v primeru Bruseljskih sporazumov, ki so jih podpisali pred osmimi leti predstavniki vlade Srbije, institucij iz Prištine in predstavniki EU.

Petar Petković, direktor Urada za Kosovo in Metohijo ima po oceni Harčenka popolnoma prav, ko opozarja na določilo Resolucije Varnostnega sveta OZN 1244 o vračanju srbskega policijskega osebja na Kosovo in Metohijo, a, dodaja, to Zahodu ne ustreza.

»Zahodnjakom seveda ni mar za izvedbo dogovorjenega z njihovim posredovanjem. Njihovi cilji so popolnoma nasprotni nalogam reševanja kriznih vprašanj: Zahodu je najpomembneje, da si stranka, ki jo sponzorira, kupi čas. To je zdaj odkrito priznano v zvezi s sporazumi iz Minska. Ne bom presenečen, če bo enaka žalostna usoda čakala tudi bruseljske dogovore, ki jih Priština in EU pustita samevati na papirju,« je sklenil veleposlanik Bocan-Harčenko.

Spoznanje, da zahodne, evropske države odkrito, verolomno podpisujejo (mirovne) sporazume z namenom, da si zgolj »kupujejo čas« v pripravah na vojno, zato jemlje prostor diplomaciji in tudi na Kosovu ruši zaupanje v možnost, da se najdejo dogovorne rešitve za odprte probleme.

Krivec za to so zahodne države, predvsem Nemčija in Francija, ki podpirata takšno lažnivo diplomacijo.

To pa odpira možnost, da se tudi na Balkanu napeti odnosi znova zaostrijo v konflikte.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke