ponedeljek, 03. februar 2025 leto 30 / št. 034
EU in ZDA proti Srbiji v mafijskem stilu: »Priznajte zakonitost kraje ozemlja, ali pa vam uvedemo najhujše sankcije!«
Srbija se je te dni znova soočila z dramatičnim dnevi.
Predsednika Srbije je namreč obiskalo pet predstavnikov »Zahoda« - trije iz največjih držav Evropske unije, glavni pogajalec EU in predstavnik ZDA; srbskemu predsedniku so predstavili nov načrt »normalizacije« odnosov s Prištinom, ki od Srbije zahteva priznanje neodvisnosti Kosova in to preko vstopa Kosova v OZN ob soglasju oziroma nenasprotovanju Beograda.
Ker lahko članice OZN postanejo samo države, bi srbsko strinjanje ali celo pasivnost Srbije (nenasprotovanje) ob vstopu Kosova v OZN pomenilo de facto priznanje Kosova kot države.
Kosovo je od tega koraka sicer še daleč, saj se v zadnjem času število držav, ki so priznale Kosovo kot državo zmanjšuje, za sprejem pa potrebuje dvotretjinsko podporo članic OZN ob hkratnem soglasju Varnostnega sveta OZN.
Tu bi rezerve – celo ob soglasju Srbije – verjetno imeli Rusija in Kitajska. Ruski »ne« je ob tem vezan na odločitev Srbije, kar je Moskva že večkrat povedala.
Kosovo je sicer srbska avtonomna pokrajina pod posebno upravo OZN, ki je leta 2008 enostransko razglasila odcepitev od Srbije. V skladu z določili mednarodnega prava takšna razglasitev ne velja za zakonito brez soglasja matične države, torej Srbije - in ne glede na število priznanj drugih držav.
Tako je. Kumanovskim sporazumom i potpisom mira države u ratu protiv Srbije priznale su da je Kosovo teritorija Srbije i tačka, nema rasprave. Sve kasnije bilo je silom i ucenama izdejstvovano. Oni žele da se mi toga odreknemo jer drugačije nam ga ne mogu uzeti. https://t.co/BXS7lBXxB7
— Deni Arsic (@fanijela) January 24, 2023
Več kot polovica članic OZN Kosova ne priznava kot samostojne države, ne priznava pa ga niti Srbija, ki ima ob tem podporo Rusije in Kitajske.
EU in ZDA že od trenutka, ko so članice zveze NATO leta 1999 nezakonito napadle Srbijo in Črno goro (ZRJ), kar se je končalo z umikom vojske in policije tedanje ZRJ s Kosova in protektoratom Kosova v okviru OZN, poskušajo rešiti nastalo situacijo – toda večinoma tako, da usmerjajo proces pogajanj med institucijami Prištine in Beograda v smer srbskega priznanja Kosova.
Srbija se temu upira, pripravljena pa je na podpis sporazumov, ki bi dejansko omogočili »normalizacijo« odnosov, toda brez priznanja enostranske odcepitve.
Pri tem je imela doslej tudi podporo petih držav članic EU, ki Kosova niso priznale kot državo.
Lajčak sa predstavnicima zemalja koje nisu priznale kosovsku nezavisnost - Radio Kontakt Plus https://t.co/E6XD9SZahN
— Radio Kontakt Plus (@Kontakt_Kosovo) January 24, 2023
Pod pritiskom vojne v Ukrajini pa je sledil preobrat, v katerem so članice EU naredile salto mortale – medtem ko v primeru Ukrajine aktivno, tudi s pomočjo in orožjem branijo »ozemeljsko integriteto« te marionetne države ZDA in režima v Kijevu, ki je s svojimi potezami ogrožal varnost Rusije in izzval njen napad, v primeru Srbije zahtevajo, da se čim prej dejansko in pravno odreče delu svojega ozemlja.
Pri tem se je z novim načrtom prvič strinjalo tudi pet članic EU, ki Kosova sicer ne priznavajo za državo.
Srbijo so s tem praktično potisnili ob zid. Istočasno so odposlanci ZDA in EU predsednika Srbije Aleksandra Vučića soočili s hudimi posledicami za Srbijo, če ne sprejme ponujenega načrta – najprej bi srbskim državljanom uvedli vizume, nato bi sledila ustavitev vseh predpristopnih pogajanj z EU, nato umik investicij.
Pet predstavnikov »kolektivnega Zahoda« je zagrozilo tudi, da bodo Kosovo medtem sprejeli v članstvo Sveta Evrope in drugih organizacije ter tudi v zvezo NATO, kar bi bil prav tako presedan.
Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi del zveze NATO lahko postal mednarodni protektorat oziroma delno priznana de facto »država« ter entiteta, ki je v skladu z določili mednarodnega prava del druge države.
Pri sankcijah, s katerimi Srbiji grozi Zahod, ne gre več za sankcije OZN (kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja), ki bi imele podlago v mednarodnem pravu, pač pa za povsem enostranske sankcije zahodnih držav.
Kosovo sends Kosovars troops to defend Malvinas / Falkland islands for Great Britain against Argentinahttps://t.co/rTVR9JsfVL
— Olsi Jazexhi (@OlsiJ) January 24, 2023
Toda glede na to, da si Srbija želi v EU in s članicami Evropske unije njeno gospodarstvo tesno sodeluje, bi te sankcije zagotovo imele hude posledice za srbsko gospodarstvo.
Slažem se prijatelju , Srbija se mora boriti za svoje , ovaj ultimatum nije posledica slabosti Srbije već posledica njihove slabosti a znaju da imaju još moć u svojim rukama kojaxse lagano gasi i sad ne smijemo posustati na kraju krajeva ima i drugih unija sem EU
— Sjenka (@zeljko_gl) January 24, 2023
Vse to pa se dogaja v trenutku, ko oblasti v Prištini izigravajo vse sporazume, ki so jih sklenile z Beogradom.
Ne samo, da Priština zavrača uveljavitev ustanovitve Zveze srbskih občin, oblike lokalne avtonomije, na kar so pristali že pred desetimi leti (in v zameno dobila različne ugodnosti s strani Srbije), pač pa znova krši celo sporazum o registrskih tablicah, ki ga je sprejela komaj decembra lani.
Zdaj si je izmislila namreč nov pogoj – ljudem, ki so veljavnost starih tablic podaljšali po datumu omenjenega sporazuma - prepoveduje uporabo njihovih vozil.
Tega pogoja v zadnjem sporazumu seveda ni, Srbija pa se je, da bi policija, ki je pod taktirko prištinskih oblasti prenehala maltretirati Srbe na Kosovu - odrekla celo izdajanju novih tablic, ki jih Priština smatra za nezakonite.
Zaradi tega so iz kosovskih institucij, policije, sodišč in tožilstev kosovski Srbi kolektivno in protestno odstopili že lani. Njihove zahteve kljub temu v Prištini niso izpolnili, kosovska policija pa medtem nadaljuje z represijo nad nealbanskim prebivalstvom.
Recently police special forces of Kosovo fired at a car with two Serbs in the north of the region, reported the Office for Kosovo and Metohija under the Serbian Cabinet.
— Politsturm International (@PolitsturmInter) January 24, 2023
One of the car passengers was brought to a hospital with a gunshot wound to the chest. pic.twitter.com/nCYYPS233b
Ob tem specialne prištinske enote, ki na sever Kosova ne bi smele brez dovoljenja poveljnika mednarodnih sil KFOR, izvajajo preglede vozil na kontrolnih točkah in tako maltretirajo večinoma srbsko prebivalstvo s severa Kosova.
Predvčerajšnjim je policija na eni takih kontrolnih točk streljala na vozilo lokalnega Srba in ga ranila v predelu prsnega koša.
Na pravoslavni božič je kosovski Albanec streljal na dečka in mladeniča, ki sta nosila pravoslavni badnjak in ju hudo ranil.
Serbia under Western pressure to reach deal on Kosovo, Vucic says | Politics News #USPolitics #USVotes #USAPoli [Video] https://t.co/q6sfaVCNur
— Belinda Vernon (@BVernonUSA) January 24, 2023
Takšnih incidentov je ogromno, institucije EU pa jih zgolj blago obsojajo (če sploh), istočasno pa s konkretnimi sankcijami pritiskajo le na Srbijo in od nje zahtevajo – priznanje Kosova, kar naj bi po njihovi oceni »rešilo« vse probleme.
Potpisali sporazum ne potpisali,u EU nas neće pustiti pre 2043.
— Aleks Žiška (@AleksZiska) January 24, 2023
Na produžetak bezviznog režima, zbog 10% stanovnika koji mogu da priušte putovanja, ne treba obraćati pažnju.
Iz pristupnih fondova, nikad nećemo dobi onoliko para, koliko je Srbija ulagala u KiM,od 1945.
Srbski predsednik je o vsem tem spregovoril v dolgem televizijskem prenosu v ponedeljek zvečer, kjer je opisal vse to in še veliko več.
Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da zaradi resnih ekonomskih posledic, ki bi sledile grožnjam Zahoda v kolikor ne prizna Kosova - ni takoj zavrnil nov »načrt« EU in ZDA, dal pa je jasno vedeti, kaj je v njem za Srbijo nesprejemljivo.
History is repeating. Before it was Austria-Hungary and German Reich, today it's the EU and NATO. Even blackmailer satellites are the same. You will recognize them because they are the loudest in Serbophobia.
— Весна_СРБИЈА (@Vesna_SRBIJA) January 24, 2023
("Serbia must die" caricature & Ultimatum of Austria-Hungary to Serbia) pic.twitter.com/NMlSwJyfVn
Ker EU in Združene države čakajo na odgovor - najverjetneje nekje do poletja, najpozneje do avgusta in septembra, torej v času pol leta – je srbski predsednik dal vedeti, da si bo Srbija medtem kupovala čas.
Predsednik Srbije je pustil odprto možnost, da sam celo odstopi in da se o omenjenem sporazumu izjasnijo druge institucije Srbije ter tudi narod – najverjetneje na referendumu.
Vučić je sicer je v kratki izjavi po srečanju državnega vrha, ki ga je povzročil nedavni prihod posrednikov iz EU, Francije, Nemčije, Italije in ZDA v Beograd, izpostavil, da je »Srbija pripravljena delati na konceptu in izvedbi ponujenega načrta za Kosovo z enim pridržkom.«
https://t.co/q9AKQtrV0D US to support Serbia amid tensions with Kosovo if Belgrade joins Russian sanctions https://t.co/rjMfHqSVaR
— UK Search (@UKSearch1) January 24, 2023
Zanimivo je, da so slovenski mediji omenjeni srbski »pridržek« - preprosto ignorirali.
Vodja srbskega parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo Milovan Drecun je medtem izjavil, da je predlog Zahoda le koncept, o katerem bi morala Srbija razpravljati, ni pa ultimat in je zato možno doseči konsenz v javnosti.
»Sporno je, da je zapisano, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v vseh mednarodnih organizacijah, ne pa v katerih, to pa potem pomeni, da to velja tudi za Združene narode. Navedeno je tudi, da naj pogodbenici spoštujeta ozemeljsko celovitost in suverenost, pravico ljudi do samoodločbe, da obe strani priznavata potne liste. Dejansko od Beograda zahtevajo, da sicer ne prizna de jure lažne države Kosovo, ampak da jo obravnava kot mednarodni subjekt, torej, da Kosovo obravnava kot državo,« je opozoril Drecun in dodal, da v sedmi točki ni govora o Skupnosti srbskih občin (ZSO), ampak načrt govori o neki samoupravi Srbov, ki je »nejasno definirana.«
Poudaril je, da je srbska stran rekla, da lahko nadaljuje dialog in da se bodo Srbi vrnili v institucije Kosova šele, ko bo oblikovana ZSO, ter dodal, da je tudi ameriška stran tista, ki vztraja pri ZSO, a da se predsednik vlade začasnih institucij v Republiki Kosovo Albin Kurti tej obveznosti Prištine izogiba.
Samoproglašena tzv "Republika Kosovo" ne može postati:
— Ljuboje (@ljubojebekic) January 24, 2023
- član OUN, protiv su Srbija, Kina, Rusija + 110/190 članica;
- član EU, protiv su Španija, Rumunija, Grčka + još 3/27;
- član NATOa, protiv su Španija, Grčka, Mađarska.
Ne razumem ko kome sad prodaje "imalin za bubrege".
V srbskih opozicijskih strankah so nekatere manjše, nepomembne stranke, ki jih domača javnost šteje za marionete Zahoda - zadevni predlog podprle, nekaj večjih pa ga je zavrnilo.
Predsednik Demokratske ljudske stranke Milan Knežević je poudaril, da je prepričan, da »predsednik Vučić ne bo sprejel ultimata, da Kosovo in Metohija postane članica OZN« in dejal, da ima za to podporo srbskega ljudstva na vseh celinah.
»To ni več 'visoka' politika, to je srečanje z zgodovino, na katero ne smemo zamuditi,« je dejal.
Sto ne kazes gradjanima Srbije da EU vise ne postoji! Postoje toliko koliko treba da opljackaju evropske narode,ali niti ce oni da postoje do 2025.g a USA ce biti mnogo oslabljena,tako da se ja pitam,kuda se to tebi zur???
— AaVid (@AnnaVid80860494) January 24, 2023
Predsednik Srbije se je na to že odzval tako, da je dejal, da bo »spoštovana ustava Srbije.«
Ta Kosovo opredeljuje kot sestavni del Srbije.
Vučić se je nato dotaknil tudi zahtev EU in ZDA do sankcioniranja Rusije.
Dejal je, da sta glede pravne in politične narave samega konflikta stališče in drža Srbije popolnoma jasna, kar zadeva sankcije do Rusije, pa ima drugačno držo iz več razlogov.
Čemu pisanja po tviteru? Zbog čega se patriotska opozicija ne okupi oko jedinog cilja i uputi pismo Moskvi? Oni moraju da znaju da većinska Srbija je protiv mantre "eu nema alternativu". Oni moraju da znaju stav većinske patriotske Srbije
— Buđav Lebac (@zorzocrni) January 24, 2023
»Eden od razlogov je nasprotno vprašanje, ki bi ga lahko postavil. Kakšna je razlika, ko nekdo napade Srbijo brez odločitve VS ZN in ko nekdo napade Ukrajino brez odločitve VS ZN? Srbi se še spomnimo sankcij. Ne pozabite, z rusko stranjo imamo različne odnose že stoletja. In kljub temu smo bili pravični in smo obsodili napad na Ukrajino,« je poudaril Vučić.
Ako nastave sa isporukom tenkova iz EU za Ukrajinu Srbija če ubrzo biti najjača tenkovska sila u Evropi
— Trut2 1244 (@1244Trut2) January 24, 2023
A v zahvalo za najmanj trikratno obsodbo Rusije s strani Srbije na najvišji ravni (ob glasovanjih v OZN, in s stališčem Beograda, da sta Krim in Donbas del Ukrajine), je dobila Srbija od EU in ZDA sedaj zahtevo, da naj prizna odcepitev dela svojega ozemlja.
Točno to, za kar Zahod trdi, da bi bilo nekaj povsem nezakonitega v primeru Ukrajine.
With argument such as:
— Gil (@FrenchyGil) January 24, 2023
EU hasn't much to offer but would be very mean to withdraw everything it provides.
The "ultimatum" is awful, but actually not important because neither EU or Serbia want Serbia to join
To mednarodnopravno zgrešeno stališče pa ob tem podpirata tudi Evropska komisija in Evropski parlament.
In tudi evropski poslanci iz Slovenije.
And the main point of the post: If Serbia doesn't enter EU it would cause a civil war and EU would be entirely to blame, not Serbia.
— Gil (@FrenchyGil) January 24, 2023
To seveda pomeni, da se EU sklicuje na norme mednarodnega prava le v primeru Ukrajine, v primeru Srbije pa iste norme mednarodnega prava s svojimi zahtevami – ruši.
In deluje v nasprotju z njimi.
Kosovo Is Serbia !
— Fabio Fio - (@Fax19126) January 24, 2023
To ni več politika v skladu z mednarodnim pravom. Ta politika je prav tako daleč od ideala EU kot na pravu zasnovane skupnosti.
To je zdrs v mafijsko logiko, v skladu s katero je dovoljeno ukrasti vse, razen tega, kar si že lasti mafija.
In to se seveda brani z vsemi sredstvi...