EU in Velika Britanija se ne strinjata, kdo je na potezi

Ob začetku petega kroga pogajanj o brexitu se EU in Velika Britanija ne strinjata, katera stran je na potezi za oživitev zastalih pogovorov. Informacija, da danes v Bruslju ni glavnega britanskega pogajalca Davida Davisa, sicer še zmanjšuje že tako skromna pričakovanja glede možnosti za preboj pri reševanju ločitvenih vprašanj.

Ena temeljnih težav v pogajanjih je šibkost britanske premierke Therese May oziroma notranjepolitična trenja na Otoku. Po ponesrečenem govoru na kongresu torijcev minuli teden se premierski stolček Mayeve pošteno maje.

A britanska premierka naj bi danes popoldne v govoru v britanskem parlamentu, ki je bil medijem posredovan vnaprej, izpostavila, da je žogica na strani EU. "Žogica je na njihovi strani igrišča, vendar sem optimistična, da bo odziv pozitiven," naj bi dejala Mayeva.

"Žogica je na strani Združenega kraljestva," pa je na to danes odgovoril glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. Ob tem je spomnil, da je vrstni red jasen: najprej rešitve za ločitvena vprašanja, nato pogajanja o prihodnjih odnosih.

Neuradno so ob tem v Bruslju poudarili, da ne marajo metafor, povezanih s športom oziroma igro, saj implicirajo, da ena stran zmaga, druga pa izgubi, kar pa ne izraža duha pogajanj.

EU, ki že od začetka pogajanj v juniju vseskozi poziva k jasnejšim in konkretnejšim britanskim stališčem, danes izpostavlja upanje, da bo v petem krogu pogajanj dosežen napredek.

A informacija, da glavnega britanskega pogajalca danes sploh ni v Bruslju, vliva malo upanja. Zato tudi ne bo izjav, ki ju Davis in glavni pogajalec EU Michel Barnier običajno podata ob začetku pogajanj. Predvidena pa je njuna novinarska konferenca ob koncu petega kroga v četrtek.

Peti krog, ki se je začel pred približno eno uro, je sicer zadnji pred oktobrskim vrhom EU, ki naj bi odločil, ali je dosežen zadosten napredek glede treh prednostnih ločitvenih vprašanj za prehod v pogajanja o prihodnjih odnosih.

Ključno odprto vprašanje je finančna poravnava. Britanska stran trdi, da je mogoče finančna vprašanja rešiti le v okviru pogajanj o prihodnjem partnerstvu, a EU vztraja, da je za začetek pogajanj o prihodnjih odnosih potreben zadosten napredek glede finančne poravnave.

Britanska stran je sicer obljubila, da nobeni članici unije zaradi brexita ne bo treba plačati več ali dobiti manj denarja, a za zdaj ni še nobenih konkretnih dogovorov.

EU na sploh vztraja, da je pred začetkom pogajanj o prihodnjih odnosih treba najprej doseči zadosten napredek glede vseh treh prednostnih ločitvenih vprašanj: pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku.

Čeprav EU še vedno trdi, da je njena enotnost neokrnjena, danes tudi v Bruslju odmevajo izjave danskega finančnega ministra Kristiana Jensna za britanski Guardian. Jensen je dejal, da ločitvena "igra" terja hiter političen kompromis in da je potreben premik na obeh straneh, ter s tem po nekaterih neuradnih ocenah prvi javno zamajal enotnost sedemindvajseterice.

Pomembno vprašanje, s katerim lahko strani morda premostita vkopana stališča, je prehodno obdobje med izstopom države iz unije in uveljavitvijo novega partnerstva. Britanska premierka je v govoru v Firencah pozvala k dveletnemu prehodnemu obdobju.

Omenja se možnost, da bi se pogovori o prehodnem obdobju lahko začeli tudi brez zadostnega napredka glede treh prednostnih ločitvenih vprašanj, a za to potrebuje glavni pogajalec EU Barnier nov mandat članic unije.

Neuradno se navajata dva mogoča scenarija za oktobrski vrh: da voditelji članic unije Barnierju naročijo, naj zgolj nadaljuje sedanje delo, ali da ga pooblastijo tudi za pogovore o prehodnem obdobju. Ocene, da je dosežen zadosten napredek za začetek pogajanj o prihodnjih odnosih, ne pričakuje nihče.