EU naj bi stalno obrambno sodelovanje vzpostavila do konca leta

EU naj bi novo stalno obliko obrambnega sodelovanja vzpostavila do konca leta, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini po koncu skupne neformalne razprave obrambnih in zunanjih ministrov EU v Tallinnu. Podrobnosti tega sodelovanja še niso znane.

"Vzdušje je bilo zelo pozitivno in vključujoče," je poudaril gostitelj srečanja, estonski obrambni minister Jüri Luik, ki je sicer pripomnil, da ni navdušen nad kratico Pesco, po kateri je znan nov projekt obrambnega sodelovanja, a da je sama ideja odlična.

Estonski minister je novo sodelovanje pojasnil z besedami, da bo šlo za političen projekt celotne unije, v okviru katerega bodo konkretni vojaški projekti, v katerih bo sodelovala določena skupina članic.

"Pesco bo skupini držav, ki imajo ustrezne vojaške zmogljivosti, omogočil, da razvijejo tesno sodelovanje in izvajajo vojaške operacije na podlagi odločitve in v imenu EU," je projekt v sporočilu za javnost opisalo slovensko obrambno ministrstvo.

Kriteriji in zaveze v okviru Pesca naj bi se po navedbah slovenskega obrambnega ministrstva nanašali na štiri glavne sklope: obrambne investicije, operativno sodelovanje v operacijah in misijah, razvoj zmogljivosti ter povezljivost.

Obrambna ministrica Andreja Katič je dejala, da Slovenija podpira tako Pesco kot nosilni element celotnega obrambnega svežnja kot tudi v večini predloge zavez in meril za vstop vanj.

Ob tem je poudarila pomen realističnega, uravnoteženega in vključujočega pristopa za skupno korist s spodbujanjem tistih, ki imajo voljo in zmogljivosti.

Eden od kriterijev bi po oceni Katičeve moral vključevati sodelovanje malih in srednje velikih podjetij ter njihovo vključevanje v verigo dobav večjih podjetij.

Mogherinijeva je omenila, da je prejela že 30 predlogov za konkretne projekte. V sklop novega obrambnega sodelovanja sodijo tudi dejavnosti načrtovanega skupnega obrambnega sklada, v okviru katerega naj bi članice med drugim skupaj razvijale obrambne zmogljivosti in nabavljale opremo.

Slovenija se po navedbah ministrstva zavzema, da se na modularni ravni vključi z že obstoječimi projekti in silami, tudi v luči enovitega nabora sil, ter da prek projektov Pesco stremi k doseganju lastnih ambicij in potreb.

Slovenija se zavzema, da bi skupni obrambni sklad podpiral tudi programe in projekte regionalnega obrambnega sodelovanja ter ne bi bil namenjen samo za projekte Pesco.

Za Slovenijo bodo sicer zanimivi tisti raziskovalni in zmogljivostni projekti, ki bodo komplementarni projektom v okviru ciljev zmogljivosti Nata, ki jih želi doseči v dolgoročnem obdobju, so še poudarili na ministrstvu.

Članice so se danes načelno strinjale glede temeljnega okvira novega sodelovanja, v prihodnjih tednih bodo dorekli podroben seznam zavez, do sredine oktobra pa naj bi članice Mogherinijevo obvestile, ali bodo v projektu sodelovale.

Mogherinijeva je poudarila, da krepitev obrambnega sodelovanja ne terja nujno dodatnega denarja, temveč je poudarek na skupni porabi in vlaganjih ter preseganju trenutne razdrobljenosti na tem področju.

A estonski obrambni minister ni mogel skriti želje, da bi to sodelovanje vendarle vključevalo pogoj ali vsaj skupen cilj, da naj si članice prizadevajo, da bi za obrambo namenjale dva odstotka bruto domačega proizvoda.

To je cilj zveze Nato, ki pa ga trenutno poleg ZDA izpolnjuje le peščica evropskih držav, med njimi Estonija, ki obrambi namenja ogromno pozornost zlasti zaradi sosednje Rusije.

Obrambni ministri so sicer na ločenem zasedanju danes opravili tudi vajo skupnega odzivanja na kibernetski napad na vojaško strukturo EU ter se dogovorili za krepitev navzočnosti unije v Sahelu in Afriškem rogu.