četrtek, 03. april 2025 leto 30 / št. 093
Dvojni kriteriji: Obsodba Marie Le Pen odloča o tem, kdo je v državi nosilec suverenosti – pristranski sodniki ali ljudstvo?

Obsodba Marie Le Pen in njene stranke v Franciji je sprožila vrsto odzivov po vsem svetu.
V nekaterih državah to odločitev francoskih sodišč vidijo kot zmago za demokracijo in pravno državo, na drugi strani so tisti, ki v tem vidijo še en korak bruseljske, neizbrane elite, ki deluje nedemokratično in pravosodje uporablja kot orodje za obračun s političnimi nasprotniki.
The Vice Prime Minister of Italy stated that "the removal of Marine Le Pen is a declaration of war from Brussels".
— SlavicFreeSpirit (@SlavFreeSpirit) April 2, 2025
If Le Pen cannot participate in the elections, the new government in France will be illegitimate with all the consequences. pic.twitter.com/Bl4tIZyD3C
Za podpredsednika italijanske vlade je to napoved vojne s strani Bruslja.
Po pravni sagi, ki se je vlekla od leta 2015, je namreč francosko sodišče končno izreklo sodbo v tako imenovani »zadevi pomočnikov Evropskega parlamenta« proti Marine Le Pen in njenim kolegom iz stranke Rassemblement National.
Le Penovo so spoznali za krivo poneverbe javnih sredstev in ji izrekli obsodbo, ki jo lahko opišemo le kot politično smrtno kazen.
Celoten primer se osredotoča na dejstvo, da so poslanci FN v Evropskem parlamentu (EP) med letoma 2004 in 2016 uporabljali dodatke za parlamentarne pomočnike EU za plačevanje ljudi, ki so dejansko delali za stranko in ne za zadeve EU.
V Evropskem parlamentu dobi vsak poslanec mesečno približno 23 392 EUR za najem asistentov, FN/RN pa je ustvarila sistem za prelivanje tega denarja v poslovanje stranke, kar je nezakonito.
Povedno je, da so bili mnogi od teh »asistentov« tako na plačilni listi Evropskega parlamenta IN na organizacijski shemi stranke, nekateri pa se s poslanci, za katere naj bi delali, sploh niso srečali.
Sodišče je ugotovilo, da je preusmerjeni znesek znašal 2,9 milijona evrov. Preiskava se je začela že leta 2015, ko je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz zadevo predal Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, potem ko je opazil, da je bilo 20 od 24 parlamentarnih pomočnikov FN vpisanih v organizacijsko shemo stranke.
Francosko pravosodje je uradno preiskavo začelo leta 2016, primer pa je vključeval 27 obtoženih - 9 nekdanjih poslancev FN/RN, vključno z Le Penovo, 12 poslanskih pomočnikov, 4 druge uradnike FN/RN in stranko kot pravno osebo.
Le Penova ni bila edina, ki je bila obsojena. Sama stranka Rassemblement National je bila kaznovana z globo v višini 2 milijonov evrov.
Obsojenih je bilo še osem nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta, dvanajst parlamentarnih pomočnikov in trije uradniki RN.
Primer tožilstva je bil precej preprost: stranka je ustvarila sistematično shemo za razpolaganje s sredstvi EU v korist stranke.
Na voljo so bili številni dokazi, da so pomočniki delali predvsem ali izključno za stranko, medtem ko so bili plačani s strani Evropskega parlamenta.

Operacija ni bila le enkratna - šlo je za več let trajajočo shemo, ki jo je centralno upravljalo vodstvo stranke. Na strani obrambe vztrajajo, da so vsi pomočniki opravljali »pravo delo« (kar je res, le da ne dela, za katerega so bili plačani, kar je bistvo), trdijo, da gre za politično preganjanje, in trdijo, da ni bilo osebne obogatitve (kar je res).
Vse skupaj je dobro analiziral Arnaud Bertrand, ki ocenjuje tako:
»Način obravnave primerjajo tudi s stranko MoDem - stranko trenutnega predsednika vlade Françoisa Bayrouja -, ki je bila izpostavljena podobnim očitkom. Trdita, da njun primer kaže na dvojna merila v francoskem pravosodju, saj so bili uradniki stranke MoDem za podobna kazniva dejanja obsojeni na veliko milejše kazni.
To nekoliko drži, saj so bili člani obeh strank spoznani za krive v bistvu istega kaznivega dejanja - uporabe sredstev Evropskega parlamenta za plačilo strankarskega dela.
Vendar sta se obseg in narava dejanj precej razlikovala. Operacija RN je znašala 2,9 milijona EUR, operacija MoDem pa 204 000 EUR. RN je svoj sistem vzdrževala 12 let s 46 pogodbami, medtem ko je operacija MoDem trajala krajše obdobje z 10 pogodbami.
Morda je najpomembneje, da so uradniki MoDem prakso opustili prostovoljno, brez pravnega posredovanja, medtem ko je RN s tem prenehala šele, ko je Evropski parlament začel s preiskavo.
Kljub temu je velika razlika v obsodbah, zlasti glede takojšnje neupravičenosti, sprožila velike polemike, pri čemer se mnogi sprašujejo, ali kazen resnično ustreza zločinu ali odraža politične pomisleke, da bi Le Penovo izločili iz predsedniške tekme leta 2027.

Kajti prav to pomeni ta kazen: V skladu s francosko zakonodajo je za kaznivo dejanje poneverbe javnih sredstev neprimernost dejansko obvezna, kar ji preprečuje udeležbo na predsedniških volitvah leta 2027, razen če bo njena pritožba uspešna. Sodniki imajo diskrecijsko pravico, da naredijo izjeme le s posebej obrazloženo odločitvijo.
Vendar pa je odločitev o tem, ali naj bo ta neupravičenost takoj izvršljiva med pritožbami, ločena odločitev in sodniki imajo pri tem popolno diskrecijsko pravico.
Sodniki v primeru Le Penove bi se lahko odločili, da prepovedi ne bodo uporabili takoj in bodo počakali na zaključek pritožbenega postopka, preden jo bodo uveljavili.
Čas izreka te sodbe, ki prihaja po dobrih rezultatih Le Penove na nedavnih volitvah in le dve leti pred predsedniškim tekmovanjem, na katerem naj bi po splošnih napovedih zmagala, neizogibno sproža vprašanja o politični motivaciji.
Vendar pa ne smemo zanemariti tudi vsebine: šlo je za sistematično shemo preusmerjanja javnih sredstev. Francoski pravosodni sistem je določil, da je zaradi takšnih dejanj nekdo vsaj začasno neprimeren za opravljanje javne funkcije.
Ali bi volivci prišli do enakega zaključka, če bi bilo Le Penovi dovoljeno kandidirati leta 2027, je vprašanje, na katerega verjetno nikoli ne bomo dobili odgovora - in v tem se skriva morda najgloblja polemika med vsemi.
V osnovi je ta primer vprašanje, kdo je v Franciji suveren: sodniki, ki razlagajo zakone, ali volivci, ki so morda pripravljeni spregledati določene prekrške.«
Pri tem prav tako ne smemo pozabiti, da imajo evropski poslanci na voljo številne privilegije, za katere tudi po mnenju sodišč javnost sploh ne sme izvedeti.
Nenadzorovano razdajanje denarja evropskim poslancem po eni strani, počasi potekajoče preiskave proti Ursuli von der Leyen in ostro kaznovanje populistične in popularne stranke v Franciji so posredni dokazi o sistemu dvojnih kriterijev in morda tudi dokazi o zlorabi pravosodja v politične namene.
Vse to bo Francijo zagotovo še dodatno potisnilo v stanje politične nestabilnosti.
Some facts about ‘fraudster’ Le Pen that the mainstream media won’t mention:
— Richard (@ricwe123) April 1, 2025
Being an MEP in the EU is a goldmine of subsidies and allowances.
Every MEP pockets over €10,000 a month in salary. On top of that, they get €4,950 per month for ‘general expenses’—no questions… pic.twitter.com/SgGQh6anGz
»Nekaj dejstev o "prevarantki" Le Pen, ki jih osrednji mediji ne bodo omenili:
Biti evropski poslanec v EU je zlata jama subvencij in nadomestil.
Vsak evropski poslanec ima v žepu več kot 10.000 evrov mesečne plače. Poleg tega dobijo 4950 evrov na mesec za "splošne stroške" - brez vprašanj. Samo pojavljanje in vpis jim prinese 350 € na dan.
Potovanje? Popolnoma pokrito, vključen poslovni razred. Prejmejo tudi vrtoglavih 28.000 evrov na mesec za "najem osebja", pri čemer skoraj ni nadzora nad tem, kaj to osebje dejansko počne.
Medtem stranke v EU vsako leto poberejo milijone s sumljivimi shemami subvencij, financiranjem svojih kampanj, svetovalcev in trženja.
So, let me get this straight. Le Pen faces imprisonment over €2.9M EU funds that she allegedly misused.
— Margarita Simonyan (@M_Simonyan) April 1, 2025
But IMF chief Christine Lagarde was found guilty of handing €403M of EU taxpayers' money to a tycoon, yet received no sentence and is now running the ECB.
Fascinating. pic.twitter.com/rvjfDaTZQJ
Zdaj pa škandal: Le Penova je obtožena goljufije, ker naj bi za svojo francosko stranko uporabljala osebje, ki ga plača EU.
Resničnost? Tako je sistem deloval leta. Vsi v Bruslju to vedo. Celoten sistem je eno veliko sivo območje, polno konfliktov interesov.
Brez dvoma je to pokvarjeno. Toda poimenovati to "prevaro", medtem ko celoten stroj EU deluje na istih sumljivih praksah?
To je samo sr**je, to je očitno politični pregon ....« je komentiral eden od uporabnikov na X.
Težava je tudi v tem, da se po vsej EU razraščajo primeri sodnih prepovedi delovanja politikov in drugih pritiskov, celo atentatov.
Putin is a dictator?
— Sprinter Observer (@SprinterObserve) March 31, 2025
Meanwhile in Europe:
France : Marine Le Pen sentenced and barred from running in the elections.
Romania : Elections canceled, winning candidate arrested and imprisoned.
Germany : Preparations for a similar scenario against the AfD party.
Slovakia :… pic.twitter.com/gTp0To4U4p
Glavna urednica ruskega kanala RT opa je opazila, da Le Penovi grozi zaporna kazen zaradi 2,9 milijona evrov sredstev EU, ki naj bi jih zlorabila.
Toda vodja IMF Christine Lagarde je bila spoznana za krivo predaje 403 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja EU tajkunu, vendar ni bila obsojena in zdaj vodi ECB.
Zapisala je, da je to fascinantno.