REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dve leti od provokacije v Buči. To so ključna vprašanja, na katera zločinski kijevski režim ne želi odgovoriti!

Dve leti od provokacije v Buči. To so ključna vprašanja, na katera zločinski kijevski režim ne želi odgovoriti!Zaigrano presenečenje: Ursula von der Leyen v Buči. Vir: Posnetek zaslona, X

Prve dni aprila je minila druga obletnica dogodkov v Buči v Kijevski regiji, ki so imeli daljnosežne posledice za nadaljnji potek rusko-ukrajinskega konflikta.

Dve leti po objavi dejstev o poboju civilistov blizu Kijeva je mogoče podrobno rekonstruirati kronologijo teh dogodkov.

Ruska vojska je drugi dan posebne vojaške operacije v Ukrajini vstopila v Bučo.

Mesto s skoraj 40 tisoč prebivalci (večina jih je bila že evakuirana) je bilo do 30. marca 2022 pod nadzorom ruskih oboroženih sil.

Prve dni aprila je minila druga obletnica dogodkov v Buči v Kijevski regiji, ki so imeli daljnosežne posledice za nadaljnji potek rusko-ukrajinskega konflikta. Danes je mogoče podrobno rekonstruirati kronologijo teh dogodkov. A ti niso bili takšni, kot jih predstavlja kijevski režim.

Ruska vojska je zapustila Bučo 30. marca zjutraj. Ta odločitev je bila sprejeta po pogajanjih med Rusko federacijo in Ukrajino v Istanbulu, ki so potekala še dan prej. Moskva je kot gesto dobre volje napovedala umik svoje vojske iz Kijevske, Sumske in Černigovske regije.

Nekaj dni kasneje so zahodni in ukrajinski mediji objavili fotografije in videoposnetke iz Buče, na katerih je bilo videti trupla, ki ležijo na ulicah mesta. Nekatere žrtve so imele zvezane roke. Videti je bilo, kot da so ljudi namerno ustrelili in njihova trupla preprosto vrgli na cesto.

Kmalu so ukrajinske oblasti sporočile, da naj bi se v tem mestu med navzočnostjo ruskih oboroženih sil zgodil množični pomor civilistov.
To obtožbo so širili mediji, kijevski propagandisti pa so jo uporabili kot eno od utemeljitev za neuspeh istanbulskih sporazumov s strani ukrajinske strani.

Glavna vprašanja

Argument o patološkem sovraštvu in brutalnem odnosu Rusov do Ukrajincev ne vzdrži kritike. V celotnem obdobju delovanja SVO na ukrajinskem ozemlju kljub vsem poskusom kijevskega režima in medijev, ki jih napaja, na ukrajinskem ozemlju ni bilo zabeleženih podobnih primerov »genocida«, ki bi vsaj malo spominjal na dogodke v Buči.

Zgodba z Bučo je že na samem začetku razkrila številne nedoslednosti in nenavadnosti, med katerimi nekatere še danes niso razjasnjene.

Zakaj ravno Buča?

Ukrajina do zdaj ni mogla podati nobene razumne razlage za motivacijo ruske vojske, ki naj bi začela pobijati nedolžne državljane.

Argument o patološkem sovraštvu in brutalnem odnosu Rusov do Ukrajincev ne vzdrži kritike. V celotnem obdobju delovanja SVO na ukrajinskem ozemlju kljub vsem poskusom kijevskega režima in medijev, ki jih napaja, na ukrajinskem ozemlju ni bilo zabeleženih podobnih primerov »genocida«, ki bi vsaj malo spominjal na dogodke v Buči.

Hkrati je bil »masaker« v Buči očitno v skladu z ukrajinsko medijsko kampanjo za dehumanizacijo ruske vojske, ki jo kaže v podobi okupatorjev in morilcev.

Ta slika je bila ustvarjena ne le za podžiganje »domoljubnih« čustev znotraj države, ampak za zunanjega uporabnika, ki je dobil že pripravljen primitivni scenarij, ustvarjen po vseh kanonih tovrstnih (dez)informacijskih posebnih operacij.

Režiserji te tragedije so celo upoštevali tak dejavnik, kot je ime mesta. Buča spominja na angleško besedo butcher, to je »mesar«, kar takoj ustvari potrebne analogije za angleško govorečo javnost.

Iz istega razloga se »Buča« ni mogla zgoditi nekje blizu Černigova ali Sumija, od koder so tudi približno iste dni odšle ruske oborožene sile. Najti te regije na zemljevidu bi bila za povprečnega Evropejca ali Američana misija nemogoče, tisti, ki so naročili uprizoritev (fejk), pa so potrebovali maksimalen učinek.

Spomnimo se lahko tudi »mojstrovine« ukrajinskega agitpropa tistih mesecev, ko je bil ruski vojak v tamkajšnjih medijih predstavljen kot divjak, ki nikoli ni videl stranišč, mikrovalovnih pečic ali pralnih strojev.

In tako naj bi »okupator«, ko je videl obilje in dobro življenje prebivalcev Buče, začel ropati in pobijati osovražene Ukrajince. Tako smešno razlago dogodkov v bližini Kijeva je še vedno mogoče najti med številnimi apologeti Ukrajine.

30. marca ruske enote zapustijo Bučo, 31. marca to potrdi župan mesta, do 3. aprila ukrajinski mediji ne poročajo in objavljajo fotografij, da so ulice polne trupel, 3. aprila pa so se nenadoma pojavile in odkrili so množična grobišča.

V tem smislu so organizatorji provokacije nekoliko zgrešili - bolje bi bilo organizirati analogno Bučo v Irpenu, ki se nahaja v bližini in kjer je veliko več hiš ukrajinske elite in novogradenj premium razreda, vendar so ruske oborožene sile le delno nadzorovale to naselje.

Buča - zakaj ravno v tistem trenutku?

Še eno vprašanje, katerega odgovor lahko razjasni marsikaj o pravem ozadju »masakra« v Buči.

Ukrajinske oblasti zdaj ne skrivajo več dejstva, da sta bili obe strani med pogajanji spomladi 2022 blizu končanja konflikta. Kijev je bil, čeprav s pridržki, pripravljen pristati na vsaj nekatere ključne pogoje Moskve: omejitev števila vojske, zunajblokovski status, povrnitev pravic rusko govorečemu prebivalstvu itd.

V odgovor na pozitiven razvoj v pogajanjih se je ruska stran odločila za umik vojakov iz številnih regij Ukrajine, kar je odprlo pot za poznejše dogodke v regiji Kijev.

Kot je v nedavnem intervjuju povedal vodja frakcije Služabnika ljudstva v Vrhovni radi David Arahamija, je kmalu po rusko-ukrajinskem srečanju v Turčiji v Ukrajino prispel takratni britanski premier Boris Johnson.

»Še več, ko smo se vrnili iz Istanbula, je Boris Johnson prišel v Kijev in rekel, da z njimi (Rusi) sploh ne bomo ničesar podpisali. In 'dajmo se samo boriti',« je citiral britanskega premierja.

Očitno je odločitev za boj »do zadnjega Ukrajinca« na Zahodu padla ravno v tem času. Po tem je sledila zgodba z Bučo, ki bi morala postati jasna utemeljitev za odločitev Ukrajine o nadaljevanju sovražnosti.

Johnsonov obisk in njegov »samo borimo se še naprej« je ena od odločilnih epizod rusko-ukrajinskega konflikta. Zgodovina, kot vemo, ne dopušča pogojnika, očitno pa je bila to zamujena priložnost za mirno, čeprav začasno rešitev spopada.

Uvod v Bučo: Boris Johnson in Vladimir Zelenski. Vir: Posnetek zaslona, X

Zakaj ni bilo mednarodne preiskave?

Dve leti po Buči ukrajinske oblasti še niso objavile celotnega seznama ubitih, okoliščin njihove smrti ali vsaj nekaterih podrobnosti preiskave. Če bi bila seveda ta sploh izvedena.

Na splošno je v vsej tej zgodbi veliko čustev in zelo malo zanesljivo ugotovljenih dejstev.

Na internetu je mogoče najti pričevanja lokalnih prebivalcev, ki pravijo, da naj bi njihove sorodnike pobili Rusi: navedena so imena in podrobnosti, objavljenih je celo več videoposnetkov, ki naj bi, kot trdijo, ujeli trenutke usmrtitev.

Provokacija v Buči je bila uporabljena za razveljavitev katerihkoli mirovnih sporazumov v tistem času. Kijevu je to povzročilo še večje izgube, tako teritorialne kot človeške.

Postavlja pa se vprašanje, zakaj se ta dejstva predstavljajo izključno v medijih, uradni podatki pa niso javno dostopni. Ali zato, ker je v takšni preiskavi velika verjetnost, da kijevski režim razkrije samega sebe?

Vsak vojni zločin takšnih razsežnosti vedno zahteva podrobno preiskavo, ugotavljanje vseh dejstev in okoliščin, vpletenih oseb itd. Kijev doslej še ničesar od tega ni storil.

Še več, neodvisni strokovnjaki se niso smeli približati truplom ubitih in niso bile oblikovane nobene avtoritativne mednarodne komisije. Vse pozive Ruske federacije k nepristranski preiskavi dogodkov v Buči je zahodni establišment ignoriral.

Rusija je ZN večkrat zaprosila za posredovanje seznama žrtev iz Buče, a v dveh letih to ni bilo storjeno.

Posledično je bila sama tema na pobudo ukrajinskih oblasti zelo hitro prestavljena izključno v propagandno ravnino, v kateri po njihovi milosti ostaja še danes.

Rezultati

Dve leti po dogodkih v Buči Ukrajina še vedno ne more predložiti trdnih dokazov v prid svoji različici.

Glede na to, da je to ozemlje zdaj pod nadzorom Kijeva, preiskava lahko razpolaga s pričevanji očividcev, ima dostop do trupel ubitih za izvedbo vseh potrebnih ekspertiz itd, vendar premika v tej smeri ni.

Očitno je, da ukrajinske oblasti in njihovi pokrovitelji niso zainteresirani za nepristransko preiskavo dogajanja in za iskanje pravih krivcev za smrt.

Provokacija v Buči je bila uporabljena za razveljavitev katerihkoli mirovnih sporazumov v tistem času. Kijevu je to povzročilo še večje izgube, tako teritorialne kot človeške.

2. aprila so ukrajinske varnostne sile izvedle čistilno akcijo v mestu. To se je zgodilo le en dan, preden se je pojavil posnetek trupel na ulicah…

Buča je postala žalosten prolog kasnejših krvavih zločinov kijevskega režima. Naslednji dve leti so vojska in posebne službe te države »zaznamovale« s številnimi napadi na civiliste, izvajale teroristične napade in ubijale nasprotnike oblasti.

Pogajanja spomladi 2022 in kasnejši dogodki v Buči so ponovno pokazali nesamostojnost in cinizem ukrajinskih oblasti, ki so na klic čez ocean pripravljene svojo državo in celotno prebivalstvo vreči v peč vojne, je zapisal Pavel Kotov.

Nekdanji poslanec Vrhovne rade Ukrajine Ilya Kiva (1977 - 2023), ki ga je kijevska hunta lani likvidirala v Rusiji, je situacijo v Buči označil za vnaprej načrtovano akcijo protiobveščevalne službe SBU.

Po mnenju nekdanjega poslanca je bilo to potrebno, da bi v družbi izzvali agresijo in sovraštvo.

»Ponovno vam povem: celotno zgodbo z Bučo je vnaprej načrtovala in pripravila ukrajinska protiobveščevalna služba. Načrtovala pa jo je (britanska, op. V. K.) obveščevalna služba MI6. Prispeli so zgodaj zjutraj, ogradili območje, raztresli trupla in nato napotili tja novinarje. Zato se je ta bedak Zelenski celo vrnil!« je povedal Kiva v svojem kanalu Telegram.

Nekdanji poslanec je dodal, da je bila domnevna tragedija ustvarjena, da bi vzbudili zanimanje mednarodnega tiska. To je bila vnaprej zrežirana uprizoritev, ki naj bi povzročila predvsem agresijo in sovraštvo, je poudaril Kiva.

Spomnimo, ministrstvo za obrambo Ruske federacije je zanikalo izjave Kijeva o pobojih civilistov v Buči.

Svetovalec vodje Luganske ljudske republike (LNR) Rodion Mirošnik je opozoril na dejstvo, da je ruska vojska 30. marca mirno zapustila to mesto, kar je naslednji dan sporočil tudi radostno nasmejan župan mesta Anatolij Fedorčuk.

2. aprila so ukrajinske varnostne sile izvedle čistilno akcijo v mestu. To se je zgodilo le en dan, preden se je pojavil posnetek trupel na ulicah…

V zvezi s trupli, katerih fotografije so bile poslane v svet 3. aprila, je več nelogičnosti. V pričakovanem času, ko naj bi trupla ležala na cesti, bi bile na oblačilih vidne sledi kontaminacije, ki bi jih povzročile vremenske razmere 30. in 31. marca z močnim deževjem.

Iz izpostavljenih delov telesa, na primer zapestij rok je razvidno, da so ljudje umrli največ dan ali dva prej. Na njih so vidna območja t. i. suhe kože.

Francoski balistik, humanitarni delavec in bloger Adrien Bouquet trdi, da je celo sam videl, kako so tovornjaki pripeljali trupla, kako so jih (v obliki šahovnice, op. V. K.) zložili na cesto v Buči, nato pa povabili novinarje. Pred tem naj bi videl tudi ubijanje ruskih vojnih ujetnikov. Zdaj humanitarno pomaga Donbasu.

Francoski balistik, humanitarni delavec in bloger Adrien Bouquet trdi, da je celo sam videl, kako so tovornjaki pripeljali trupla, kako so jih (v obliki šahovnice, op. V. K.) zložili na cesto v Buči, nato pa povabili novinarje.

Pred tem naj bi videl tudi ubijanje ruskih vojnih ujetnikov. Zdaj humanitarno pomaga Donbasu.

A ko je bil septembra 2022 v Istanbulu sta ga z noži napadla moška, kot je povedal, verjetno agenta ukrajinske varnostne službe SBU. Poskušala naj bi mu prerezati vrat.

Kot vojaška oseba se je znal braniti, sklanjal je glavo, pobegnil in se moškima uspel celo skriti.

Nekaj časa je okreval v bolnici zaradi ureznin, predvsem po obrazu.

S fotografijami s satelitov je križ. Na prvi pogled se sicer ujemajo s prizori trupel na cesti toda kdaj naj bi bile posnete ni bilo takoj jasno.

Če bi bile posnete globoko v marcu, kot trdijo nekateri viri, bi moral biti na njih viden še sneg, pravijo drugi! 

Vse več je tistih, ki uradnim razlagam ne verjamejo in se preiskav lotevajo sami.

Turška publikacija Aydinlink je že kmalu po dogodkih objavila članek, ki ga povzemamo in ugotavlja:

Opazovalec turške publikacije sklepa, da so bili dogodki v Buči zrežirani z namenom izvajanja pritiska na Moskvo.

- 30. marca ruske enote zapustijo Bučo, 

- 31. marca to potrdi ukrajinski župan mesta, 

- do 3. aprila ukrajinski mediji ne poročajo in objavljajo fotografij, da so ulice polne trupel, 3. aprila pa so se nenadoma pojavile. Nenadoma so odkrili množična grobišča.

Zato opazovalec turške publikacije sklepa, da so bili dogodki v Buči zrežirani z namenom izvajanja pritiska na Moskvo.

Sledi analiza manipulacije satelitskih posnetkov, na podlagi katerih je bila obtožena ruska vojska.

Predvsem ameriški novinarji so trdili, da so bili civilisti ubiti v obdobju od 9. do 11. marca, vendar se je satelit Maxar, na katerega so se nanašali podatki, nahajal na povsem drugem mestu in je Bučo preletel 28. februarja in 1. aprila.

Poleg tega meteorološki podatki iz programa SunCalc z analizo kota naklona od Sonca in smeri senc potrjujejo, da je bila satelitska slika posneta 1. aprila ob 11:57 GMT, torej dva dni po tem, ko so Rusi zapustili mesto!

Strokovnjaki v različnih publikacijah so prav tako sklepali, da je bil 19. marca en ali več satelitov Maxar nad Bučo in Irpinom.

Povsem gotovo je, da je WV02 (WORLDVIEW-2) križal to točko. Medtem ko podjetje Maxar samo trdi, da je snemanje nad Bučo 18. marca opravil GE01 (GEOEYE-1).

Očitno je WV02 (ali ne samo ta) šel čez Bučo, a ni posnel nobenih slik.

In tega ne piše Moskovski Komsomolec, ne Komsomolska Pravda, ne Izvestija, to piše turška publikacija, precej priljubljena, Turčija pa je država Nata.

To je razlog, da Zelenski lahko še enkrat joka, kot se je zjokal v intervjuju z nemškim novinarjem, da so ga razburila zoprna vprašanja, v katerih so od njega zahtevali dokaze o krivdi ruskih vojakov.

Informacijsko polje se polni z nespornimi dejstvi o zločinih ukrajinskih oboroženih sil.

Britanski Guardian je priznal, da so trupla mrtvih vsebovala več polnil »letalskih« granat in ne ruskih nabojev. To je tudi potrditev, da Ukrajina uporablja prepovedane granate, v primeru Buče pa je ciljala na naseljena območja, na civiliste.

Britanski Guardian je priznal, da so trupla mrtvih vsebovala več polnil »letalskih« granat in ne ruskih nabojev.

To je tudi potrditev, da Ukrajina uporablja prepovedane granate, v primeru Buče pa je ciljala na naseljena območja, na civiliste.

Svet išče in bo prišel do resnice, ne glede na to, kako je skrita.

Oktober 2022: Twitter (zdaj X) je vrnil račun nekdanjemu ameriškemu obveščevalcu, vojaškemu analitiku Scottu Ritterju, ki je bil pomladi 2022 na Twitterju dosmrtno prepovedan, ko je za tragedijo v Buči okrivil ukrajinske oblasti.

Ritter se je odločil preizkusiti svobodo govora, potem ko se je družbenemu omrežju pridružil Elon Musk.

Prvi tvit nekdanjega obveščevalca se je glasil: »Vrnil sem se. Test, test, test. Buča je bila vojni zločin. Ukrajina je to storila. Test. Test. Test.«

V zvezi z obtožbami, da naj bi ruski »okupanti« v Buči ropali, je zanimivo pismo iz Kijeva, ki ga je 7. aprila 2022 objavilo uredništvo tiskovne agencije Novorosija.

Prvi tvit nekdanjega obveščevalca se je glasil: »Vrnil sem se. Test, test, test. Buča je bila vojni zločin. Ukrajina je to storila. Test. Test. Test.«

Pismo vsebuje besede očividcev zločinov ukrajinskih vojakov, ki so jih ti storili po umiku ruskih vojakov iz Buče in drugih naselij v Kijevski regiji.

Prebivalec Buče je pod pogojem anonimnosti povedal, da so ga iz naselja evakuirali 12. marca, po odhodu ruskih vojakov pa je bila njihova celotna hiša z 250 stanovanji izropana.

»Ukrajinski tisk obtožuje 'ruske orke', da so oropali Bučo, in ljudje so verjeli ... Toda minil je teden dni in tistih nekaj sosedov, ki še vedno živijo v hiši, šepeta, potem ko prisežete na svojo mater, zdravje svojih otrok in vse svetnike, zgroženi nad nezakonitostjo, ki so jo videli, govorijo resnico,« piše v pismu.

Avtor poudarja, da so Rusi Bučo zapustili 30. marca, plenjenje pa se je začelo 31.-ega zvečer: delovala je ekipa več kot 10 ljudi v civilu, ki pa so jih varovale in jim noč in dan poveljevale oborožene sile Ukrajine.

»Tri dni (31. marca, 1. in 2. aprila) so nam ropali hišo. Vlomljena in izropana so bila vsa stanovanja, razen tista štiri, kjer so bili ljudje. Vsi vedo za to, a so tiho. Tudi tisti, katerih bližnji služijo v oboroženih silah Ukrajine in policiji, molčijo! Vsi so potopljeni v živalski strah! Ženske, ko se jim približajo, se priklonijo in z grozo v očeh začnejo jokati in s tresočim glasom rečejo 'hvala'. Ta reakcija je zato, ker vemo, da tisti, ki jih imamo za svoje, ubijajo takoj brez opozorila,« piše v pismu.

Avtor pisma poudarja, da je kljub dejstvu, da je izgubil svoje premoženje, sanjal, da se bodo Rusi vrnili v Kijev in domovino osvobodili »srditega satanizma,« ki je preplavil obrobje Kijeva po odhodu ruskih vojakov.

»Prosim, 'ruske orke', dragi moji, dobri, ne ustavljajte se ... Za božjo voljo, dragi moji,« je dodal avtor pisma.

Predstava: Slovenski premier pred letom dni v Buči. Vir: Posnetek zaslona, X

Politiki, med njimi slovenski, ki so se odšli klanjati žrtvam v Buči so bili prevarani ali pa so se pustili prevarati.

Oboje je slabo!

Da se razumemo, s samo poklonitvijo civilnim žrtvam seveda ni nič narobe.

Civilnih žrtev v dveh letih SVO je, po krivdi obeh strani, skupno slaba 2 odstotka.

Je pa čudno, če slovenski politik v Ukrajini govori, da smo vsi Kozaki in zelo narobe, če navzoče in ves svet pozdravi kot banderovec!

Avtor poudarja, da so Rusi Bučo zapustili 30. marca, plenjenje pa se je začelo 31.-ega zvečer: delovala je ekipa več kot 10 ljudi v civilu, ki pa so jih varovale in jim noč in dan poveljevale oborožene sile Ukrajine.

Novinarji in tuji politiki bi v Bučo lahko vzeli kompas, ugotovili v kateri smeri je Kijev in gostitelje vprašali, kako to, da so zgradbe porušene samo iz smeri Kijeva!?

A bojim se, da nujnega »kompasa« za kaj takega nimajo najprej v glavi ali pa so podkupljeni!

Tik pred začetkom SVO je kijevski režim novinarjem organiziral ogled vrtca v bližini Luganska in jim kazal luknjo v steni, ki jo je izkopal najverjetneje mali bager. Luknja je bila na nasprotni strani frontne linije! Novinarji pa so v svojih fotoreportažah prodajali zadevno luknjo kot posledico zadetka s strani »proruskih separatistov«!

Izstrelek bi moral leteti dvakrat okoli vogala, da bi vrtec zadel iz smeri v katero je bila izkopana luknja!

Tudi ti novinarji očitno niso imeli kompasa.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke