REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dogovori »pod mizo«: Trump zapušča Guaidója? Kaj je v Venezueli počel ameriški milijarder, znan »gospodar vojne«

Dogovori »pod mizo«: Trump zapušča Guaidója? Kaj je v Venezueli počel ameriški milijarder, znan »gospodar vojne«Guaidó in Trump
Mar ameriški predsednik obrača hrbet svojemu izbrancu Guaidóju in se »pod mizo« v Caracasu dogovarja z izvoljenim venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom?

Se še spomnite Juana Guaidója, nesojenega »predsednika Venezuele«, ki ga je na pritisk Washingtona tudi Slovenija »prepoznala« kot legitimnega predsednika Venezuele?

Če je soditi po poročilih ameriškega in britanskega tiska, bo to »prepoznanje« že kmalu na preizkušnji, ker ameriški predsednik obrača hrbet svojemu izbrancu Guaidóju in se »pod mizo« v Caracasu dogovarja z izvoljenim venezuelskim predsednikom (ki ga Slovenija sicer ne priznava več) – Nicolásom Madurom!

Milijarder Erik Prince, nekdanji pripadnik elitnih enot ameriške mornariške pehote, nato pa ustanovitelj zloglasnega, zasebnega varnostnega podjetja Blackwater in eden med najbolj vnetimi podporniki Donalda Trumpa, je prejšnji mesec skrivoma obiskal Caracas in se srečal s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, eno najbolj zvestih in najbližjih zaveznic Madura, piše Washington Post.

Obisk je sledil le osem mesecev po tem, ko je Prince, znan tudi kot »gospodar vojne«, ameriški administraciji razgrnil načrt, ki je predvideval napotitev čet njegove zasebne vojske, da bi pomagal strmoglaviti venezuelskega voditelja Madura.

Zato je sila zanimivo, kaj se je Prince, sicer brat Trumpove ministrice za izobraževanje, Betsy DeVos, pogovarjal z Rodriguezovo, poroča Bloomberg.

Smo priča 'U-turnu' Trumpove politike do Venezuele?

Viri blizu Bele hiše že napovedujejo U-obrat (U-turn) Trumpove politike do Venezuele, ker v skrivnostnem potovanju šefa Blackwaterja v Caracas vidijo zadnji, morda celo odločilni znak premika politike Washingtona do Venezuele, saj je vse bolj očitno, da je aktualni predsednik ZDA izgubil zaupanje, da je opozicijski voditelj Juan Guaidó sploh zmožen kdajkoli strmoglaviti Madura.

Snidenje s predstavniki Madura pa hkrati potrjuje U-obrat tudi samega Erica Princa, čigar prejšnji načrt je predvideval vpoklic na tisoče plačancev – najemniških vojakov, da bi »izrinili« Madura, potem ko so ZDA priznale Guaidója za predsednika, ki se je še januarja letos zdel kot »pravi vodja« Venezuele.

Vsako srečanje z Madurovo podpredsednico, brez izrecnega dovoljenja Ovalne pisarne - bi predstavljalo kršitev ameriške zakonodaje.

Maduro je bil seznanjen z obiskom Princa, trdi sicer dobro obveščeni portal Bloomberg, ki na podlagi teh informacij sklepa, da to kaže na to, da je odprt potencialni kanal komunikacije med voditeljema ZDA Donaldom Trumpom in Venezuele Nicolásom Madurom, ki sta sicer drug drugega ves čas javno »obstreljevala« z obtožbami in žaljivkami.

Zanimivo je tudi, da je ameriška vlada Rodriguezovo,  eno od Madurovih najtesnejših zaupnic, pred časom dala na seznam oseb, ki so podvržene sankcijam ZDA, zato bi bilo vsako srečanje z njo, brez izrecnega dovoljenja Ovalne pisarne - v nasprotju s ameriškim zakonom.

Zato sestanek Princa z Rodriguezovo sproža vprašanja, ali je Prince morda kršil ameriško zakonodajo, ki Američanom prepoveduje sklepati kakršne koli posle s sankcioniranimi osebami, zlasti z veljaki iz venezuelske vlade, poroča britanski Guardian.

Elliott Abrams, posebni odposlanec State Departmenta za Venezuelo, je odločno zanikal, da je karkoli vedel o snidenju Princa z Rodriguezovo.

Ni moč spregledati niti podatka, da Urad venezuelske podpredsednice hkrati nadzira tudi nacionalno obveščevalno agencijo Venezuele.

Guardian v nasprotju z Abramsovimi trditvami razkriva, da je »Prince obvestil visokega uradnika Bele hiše o načrtovanem sestanku v Caracasu preden se je odpravil na potovanje«, vendar ni znano, če je prosil za odobritev poti ali le nasvet, navaja eden od virov časnika.

Potovanje Erika Princa je lahko pomemben kazalec spremembe politike Washingtona do Venezuele, saj ni več skrivnost, da je predsednik ZDA Donald Trump izgubil vero, da bi opozicijski voditelj Juan Guaidó lahko sploh strmoglavil Madura.

Trump ni edini - komentarji na socialnih omrežjih potrjujejo, da je Guaidó razočaral tudi svoje privžence, ki so mu nadeli vzdevek maneken in pajac pod taktirko ZDA.

Večina se strinja, da je bilo porabljenih na milijone dolarjev, toda Guaidóju ni uspelo niti po 11 mesecih uresničiti to kar je bila njegova najpomembnejša naloga, in kar je obljubil tako svojim sledilcem kot voditeljem ZDA ...

Mnogi se norčujejo in s kančkom cinizma sprašujejo, ali bo morda organiziral še kakšen triurni shod, spet brez kakršnega koli učinka.

Guaidó se sooča tudi z obtožbami zaradi korupcije.

Neznano kam je izginilo na milijone dolarjev, tako iz donacij, kot humanitarne pomoči, namenjene lačnemu ljudstvu Venezuele.

Spomnimo, priljubljenost Guaidója v tistem delu mednarodne skupnosti, ki ga je prepoznala za predsednika Venezuele, je začela sunkovito drseti navzod od trenutka, ko so bile objavljene fotografije, na katerih je bil židane volje in prijateljsko objet s pripadniki zloglasne kolumbijske mafije.

To je bila kaplja čez rok tudi za njegove zveste privržence doma ...

Guaido z pripadnikoma kolumbijske mafije
Guaidó s pripadnikoma kolumbijske mafije. Vir: Twitter

Do zdaj je že vsem deležnikom »operacije Guaidó« kapnilo, da je erozija njegove popularnosti nepovraten proces in da so stavili na napačnega konja.

Zato morda niti ne čudi, da je Bela hiša zavrnila komentar na vprašanji, ali so bili ameriški uradniki predhodno obveščeni o obisku Erica Princa pri Madurovi podpredsednici in ali je ekspedicijo Princa v Caracas mogoče razumeti kot možno »novo (podtalno) linijo komunikacije« Ovalne pisarne z Madurovo vlado.

Spomnimo, januarja letos je Washington prvi priznal opozicijskega vodjo Juana Guaidója za legitimnega predsednika.

ZDA so nato začele povečevati gospodarske sankcije ter diplomatski pritisk, da bi Madura naposled odstranile iz predsedniškega fotelja.

Razloge potovanja Princa v Caracas je zavrnil komentirati tudi njegov tiskovni predstavnik Marc Cohen.

Kot poroča Guardian, tudi Rodriguezova ni želela odgovoriti na vprašanja.

Tudi njen brat, minister za informiranje v venezuelski vladi Jorge Rodriguez, se prav tako ni odzval na prošnje za komentar ...

Vsi udeleženci skrivnostnega sestanka so se tako zavili v molk.

Toda pet ločenih virov je tiskovni agenciji Reuters povedalo, da je Prince, poslovnež, znan po skrajno desničarskih stališčih, obiskal Caracas 20. ali 21. novembra in se srečal z Rodriguezovo, funkcionarko vladajoče socialistične stranke v Venezueli, ki jo je Maduro lani imenoval za podpredsednico.

ZDA in več kot 50 drugih držav, med njimi tudi Slovenija, so Guaidója, vodjo nacionalne skupščine, ki jo nadzoruje opozicija, priznale za začasnega voditelja, potem ko se je januarja sam razglasil za predsednika z izgovorom, da je Madurova ponovna izvolitev leta 2018 bila nelegitimna.

Vendar Guaidó niti po tem, kmalu skoraj leto dni, ni ukrepal tako kot mu ustava in zakonodaja nalagata – svoje »začasno predsedovanje« namreč ni preveril med volivci na voliščih, z razpisom volitev …

Po drugi strani, Maduru je uspelo ohraniti podporo vojske in zaveznikov z mednarodnega parketa, vključno z Rusijo, Kitajsko in Kubo.

Ameriške sankcije, uvedene avgusta, večini ameriških državljanov in podjetjem sicer prepovedujejo poslovanje z venezuelsko vlado.

Srečanje Princa z Rodriguezovo je presunljiva prelomnica tudi za razvpitega poslovneža z dolgoletnimi izkušnjami, kako privatizirati vojno.

Rodriguezovo, ki je prepotovala svet z namenom zbrati tisto, kar je ostalo od podpore Maduru v tujini, so lani septembra zaznamovale ameriške sankcije.

Ameriško ministrstvo za finance jo je opisalo kot članico Madurovega notranjega kroga, ki mu pomaga »ohranjati moč in utrjevati svojo avtoritarno vladavino«.

Srečanje Princa z Rodriguezovo je zato velika prelomnica tudi za razvpitega poslovneža z dolgoletnimi izkušnjami, kako privatizirati vojno.

Reuters je aprila poročal, da je Prince, sicer eden od večjih financerjev in donatorjev Trumpove volilne kampanje leta 2016,  predlagal ameriški administraciji, da bi z zasebno vojsko, ki bi štela 5000 plačancev, strmoglavil Madura.

Vendar do zdaj ni bilo znakov, da bi njegov načrt kdaj napredoval iz teorije v prakso, po fazi zgodnje razprave.

Erik Prince. Vir: Twitter

Princa so v preteklosti sicer že sumili, da je poskušal vzpostaviti »povratni (tajni) kanal« med Trumpom in Kremljem.

Erik Prince se je na Sejšelih, otokih ob obali vzhodne Afrike za Trumpov račun sestal z visokim uradnikom, ki je blizu Vladimirju Putinu.

Ko se je Trump leta 2017 pripravljal na prevzem predsedniške funkcije, se je Prince na Sejšelih, otokih ob obali vzhodne Afrike sestal z visokim uradnikom, ki je blizu Vladimirju Putinu.

Poročilo posebnega preiskovalca ruskega vmešavanja v ameriške volitve leta 2016, Roberta Muellerja pa navaja, da je bilo omenjeno srečanje žegnano in organizirano z vednostjo nekdanjega Trumpovega stratega Steva Bannona.

Prince je, med ostalim, Bannonu pomagal tudi pri kampanji za gradnjo zidu na meji z Mehiko

Prince, dedič milijardnega bogastva, si je zgradil sloves zasebnega varnostnega pogodbenika.

Plačanci pod taktirko Princa so leta 2007 v Bagdadu umorili 17 iraških civilistov.

Ameriška vlada je med iraško vojno najela Blackwater, da bi tam zagotovil varnost za operacije State Departmenta.

Vse se je zdelo v okvirih zakona vse do incidenta leta 2007, ko so zaposleni v Blackwaterju na trgu Nisour v Bagdadu streljali in pobili iraške civiliste.

Dogodek je hitro pritegnil mednarodno pozornost in globalno obsodbo. Plačanci pod taktirko Princa so takrat umorili 17 iraških civilistov.

Obisk Princa v Caracasu pa je očitno opogumil tudi Madura, da sproži novo medijsko ofenzivo, v kateri je razkril, da so pripadniki opozicije na čelu z Guaidójem načrtovali pretihotapiti orožje v državo in napasti predstavnike oblasti.

Na socialnih omrežjih je nato završalo, da je to napoved aretacije Juana Guaidója, ki ga uradni Caracas obtožuje izdaje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek