Bulčeva izpostavila pomen pametnih mest in vasi

Koncept pametnih mest in pametnih vasi se z lokalne premika tudi na evropsko raven. Evropska komisija skuša odgovoriti na potrebe v smislu standardizacije, finančnih sredstev in ugodnih zakonodajnih okvirov, paziti pa mora, da pri tem ne posega v pristojnosti držav članic, je opozorila evropska komisarka Violeta Bulc.

Kot je na posvetu z naslovom Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni v Ljubljani spomnila Bulčeva, Evropska komisija nima pristojnosti nad razvojno politiko mest in podeželja, saj je to stvar držav. A so se določene platforme začele vzpostavljati na podlagi izraženih želja in potreb, sprva predvsem za izmenjavo dobrih praks. "Iz tega so se razvili tudi finančni mehanizmi in mesta vse bolj postajajo tudi sogovornik na evropskem nivoju," je povedala Bulčeva.

V Evropi je 80 odstotkov vsega BDP ustvarjenega v mestih, ta gostijo več kot 70 odstotkov prebivalcev. Na drugi strani več kot 90 odstotkov ozemlja obsega podeželje, vendar pa je razvoju tega območja namenjenih le 10 odstotkov vseh kohezijskih sredstev.

Bulčeva je poudarila, da ima komisija precej stikov z velikimi mesti, z manjšimi pa je dialoga manj. Občine je pozvala, naj sodelujejo v dialogu. "Demokracija je malo zaspala," je priznala v zvezi z izraženim nezaupanjem ljudi v inštitucije EU, a poudarila, da se to počasi spreminja. Sama se zavzema za čim več dialoga tudi na osebni ravni.

Bulčeva sicer pri razvoju podeželja kot bistveno vidi infrastrukturo - tako prometno kot tudi energetsko in digitalno.

Bruselj v okviru pobude Evropa v gibanju sprejema ukrepe za čisto, konkurenčno in povezano mobilnost. Bulčeva je spomnila, da trenutno 94 odstotkov vsega transporta v EU temelji na nafti. Komisija želi to spremeniti; med drugim si prizadeva za 75-odstotni popust pri cestninjenju za brezogljična vozila.

V prihodnje bo pomembna tudi organizacija mobilnosti prek urbanističnih načrtov oziroma snovanja mest. Z načinom, kako je mesto organizirano in kje se ustvarjajo delovna mesta, se lahko namreč občutno zmanjša potreba po mobilnosti.

Do leta 2030 Bulčeva izpostavlja tudi velike spremembe v tehnologiji, tako na področju avtomobilov kot javnega prometa. Spremembe gredo tako v smeri novih pogonskih tehnologij kot tudi v smeri avtomatizacije, s čimer bo na pomenu pridobila povezljivost podeželja.

Vse bolj se razvija tudi delitvena ekonomija. Na področju transporta se od koles sedaj premika v smeri avtomobilov, naslednji korak pa je mobilnost na zahtevo oziroma na potrebo, ki bo spremenila značaj javnega prometa, je poudarila Bulčeva. Evropska komisija napoveduje tudi podporo za ozelenitev javnega prometa.

Bulčeva je izpostavila pomen pritiska javnosti pri odpravljanju težav, s katerimi se v mobilnosti soočajo ljudje. Kot eno od težav je izpostavila, da v številnih državah na avtobuse ali vlake ni mogoče vkrcati koles. Dodala je, da zadnji pogovori s Slovenskimi železnicami kažejo, da bi z novimi vlaki pri nas to lahko omogočili.

Posvet Napredne občine Slovenije pripravlja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije. Namenjen je predstavitvi koncepta občinskega proračuna kot mehanizma za doseganje trajnostnega razvoja lokalne skupnosti ter njegovih družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi.