Bo Islamska država sledila zgledu Al Kajde?

Trenutno potekajo zadnji boji v starem mestnem jedru Mosula, drugega največjega iraškega mesta, katerega je Islamska država uspela zavzeti junija 2014. Pomembnost mesta za teroristično organizacijo dokazuje dejstvo, da so tu razglasili obstoj njihovega kalifata.

Slab mesec po okupaciji Mosula je vodja IS Abu Bakr Al-Bagdadi 4. julija v glavni mošeji al-Nuri razglasil ustanovitev islamistične države, oz. kalifata. To simbolično dejanje je povečalo pomen mesta za (propagandno) vlogo IS, saj za prestolnico kalifata velja sirsko mesto Raka.

Bliža se osvoboditev

Oktobra lani so združene iraške sile (tako države kot Iraškega Kurdistana), podprte s silami Irana (tudi preko Hezbolaha) in ZDA, pričele z dolgotrajno kampanjo za osvoboditev tega mesta. Sledilo je osvobajanje okupiranih vasi in manjših mest okoli Mosula, tako da so že po mesecu bojevanja prve iraške sile vstopile v samo mesto.

A urbano bojevanje je bilo oteženo s prisotnostjo večjih sil dobro izurjenih pripadnikov Islamske države, ki so utrdili mesto (tudi z izgradnjo podzemnih tunelov pod stanovanjskimi hišami) ter civilistov, ki so ostali v mestu (oz. so bili tekom bitke sem prisilno preseljeni s strani IS). Posledično se je napredovanje v samem mestu odvijalo vse bolj počasi, hkrati pa so potekali boji za sklenitev obroča okoli mesta, s čimer bi preprečili dotok novih sil v podporo teroristom.
 

Obroč je bil sklenjen šele marca letos, nakar se je pričelo tudi krčenje ozemlja, ki je še bilo pod nadzorom islamističnih teroristov. Slednji so se pričeli vse bolj posluževati samomorilskih napadalcev, ki so s predelanimi avtomobili-bombami napadali postojanke in enote iraških sil, vse z namenom da bi spreobrnili potek bitke.

To jim ni uspelo, saj so prav tako marca iraške sile uspele priti do starega mestnega jedra. Od aprila najprej so potekali spopadi za vsako ulico posebaj. Sredi maja letos so islamistični ekstremisti še vedno nadzorovali okoli dvanajst kvadratnih kilometrov središča mesta. Tega meseca so iraške sile uspele prodreti tudi v mesto iz severozahoda.

S tem se je junija pričala poslednja bitka za mestni center. Simbolični padec mesta se je zgodil 21. junija, ko so islamisti sami razstrelili znamenito mošejo al-Nuri, saj so se iraške sile nahajale le slabih 50 metrov stran in so bile tik pred tem, da jo bodo iztrgali iz rok skrajnežev. Trenutno še vedno potekajo boji, pri čemer nekaj sto ekstremistov še vedno nadzoruje dober kvadratni kilometer najožjega mestnega jedra.

Še letos konec kalifata?

Istočasno, kot se je lani pričela kampanja za osvoboditev Mosula, se je v Siriji pričela kampanja za osvoboditev Rake. Junija letos so Sirske demokratične sile, koalicija različnih skupin, ki nasprotujejo tako sirskemu režimu kot IS, s podporo ZDA, so uspele 6. junija pričele zavzeti več ozemlja okoli samega mesta.

Že naslednjega dne so prve sirske sile zasedle nekatere predele predmestja edinega večjega sirskega mesta, ki je še pod nadzorom IS. Raka, ki je predstavljala de facto prestolnico kot tudi operativni center za izvajanje terorističnih napadov po Evropi (kot tudi drugih državah), trenutno gre po (kronološki) sledi Mosula – trenutno prav tako potekajo boji za center mesta. Vodilni možje teroristične organizacije so se že predhodno umaknili iz samega mesta, pri čemer naj bi bil ubit tudi sam Abu Bakr.

S tem krčenjem ozemlja pod nadzorom IS so se pričele pojavljati tudi domneve o nadaljnji usodi tako samega kalifata kot tudi Islamistične države.

»Begunska« Al Kajda

Islamski državi najbolj sorodna teroristična organizacije je Al Kajda, ki je bila v času svojega obstoja že večkrat prisiljena preseliti svoje »operativne« sposobnosti po različnih državah Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike.

Al Kajda, ki se je izoblikovala tik pred koncem sovjetsko-afganistanske vojne, se je po umiku sovjetskih sil iz Afganistana premaknila v Saudovo Arabijo, od koder so želeli pregnati ameriške sile, katere so bile tu nastanjene zaradi zalivske vojne. A večino njihovega moštva je bilo poslanih v Sudan, kjer so islamistični teroristi sodelovali v državnem udaru in nato pri oblikovanju državnih institucij.

Izvedeni teroristični napadi na ameriške cilje v Afriki so povzročile pritisk na sudanske oblasti, ki so odpovedale gostoljubje in tako se je bila Al Kajda prisiljena vrniti nazaj na Afganistan, kjer so vladali ideološko sorodni talibani. A po napadih 9. septembra 2001 in posledični invaziji na Afganistan se je Al Kajda bila umakniti tudi iz Afganistana.

Kot je zdaj že znano, je sam vodja Al Kajde, Osama bin Laden, našel zatočišče v Pakistanu, medtem ko se je operativno delovanje same skupine preselilo v Irak, Somalijo, Jemen, Sirijo, Libijo, itd. torej na vsa krizna žarišča Afrike in Bližnjega vzhoda.

Ideološke razlike

A med Al Kajdo in Islamsko državo obstajajo ideološke razlike. Al Kajda ni nikoli razglasila svojega kalifa in poskusila ustanoviti formalne državne institucije (na taki ravni), kot je to naredila IS. Nasprotno, delovala je predvsem kot krovna organizacija, ki je med seboj povezovala številne ideološko sorodne manjše teroristične organizacije, katere je finančno in strokovno podpirala preko svojega jedra starih borcev.

S tem Al Kajda dejansko ni bila obremenjena s teritorialnimi pridobitvami (in izgubami), saj je lahko vedno premaknila fokus svojega delovanja na drugi konec sveta. Vseeno središče njihove organizacije še vedno velja obmejno področje Afganistana in Pakistana, kjer imajo zatočišče in podporo lokalnih muslimanskih klanov, ki so tudi finančno odvisni od te teroristične organizacije.

V nasprotju z Al Kajdo, je Islamska država razglasila svoj kalifat, vzpostavila državne ustanove (sodišča, socialne službe, itd.), izdajala svoj (kovani) denar kot tudi potne liste za raj. Posledično je bila fizično povezana s teritorijem, kjer je bil vzpostavljen kalifat in vsaka izguba tega ozemlja, kaže (ne)moč te islamistične teroristične organizacije.

Če bo IS izgubila svoj teritorij, ali bo dejansko razpadla, ali bo sledila zgledu Al Kajde in našla zatočišče v drugih državah?

V Libijo ali na Filipine?

Dve drugi vojni prizorišči, ki bi lahko predstavljali to zatočišče, sta bližnja Libija ter daljni Filipini. Libija se po padcu Gadafija ni nikoli opomogla in ozemlje je še vedno razdeljeno na tri glavne frakcije. Po volitvah leta 2014 in razpadu vlade sta se oblikovali dve vladi, ki se smatrata za pravo predstavnico libijskega ljudstva, ena v Tobruku in druga v prestolnici Tripoliju. Tretjo skupino predstavljajo različne islamistične skupine, pri čemer v Libiji delujeta tako IS kot Al Kajda.
 

Drugo zatočišče lahko predstavljajo Filipini, kjer trenutno v provinci Lanao del Sur poteka islamistična vstaja. T. i. skupina Maute, ki je povezana z Islamsko državo, je konec maja letos uspela napasti in zavzeti več državnih ustanov v glavnem mestu pokrajine Maravi, zaradi česar je bil filipinski predsednik Rodrigo Duterte prisiljen razglasiti izredne razmere na vsem otoku Mindanao.

Tretja možnost je tudi, da se bodo voditelji IS potuhnili in skrili, kot je to več let uspelo bin Ladnu, in da bodo svoje ekstremistične podanike vodili, usmerjali in spodbujali preko spleta. Vse več mladih muslimanov se radikalizira preko spleta, tako da jim ni potrebno biti v dejanskem fizičnemu stiku z njihovimi »duhovnimi« voditelji. Ali bo to nova, digitalna prihodnost Islamske države?