REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriško prestrezanje severnokorejskih raket nad Rusijo lahko povzroči tretjo svetovno vojno

Ameriško prestrezanje severnokorejskih raket nad Rusijo lahko povzroči tretjo svetovno vojnoIzstrelitev rakete sistema THAAD

Severnokorejska raketa Hwasong-15 ima očitno še zmeraj nekaj težav. Ameriški strokovnjaki so namreč ugotovili, da je raketa v kritični fazi poleta, ob ponovnem vstopu v zemeljsko atmosfero »razpadla«. To praktično pomeni, da imajo severnokorejski znanstveniki še zmeraj resne probleme pri zelo pomembnem delu poleta te rakete. Po nekaterih informacijah naj bi jih od rešitve ločilo le še nekaj poskusov izstrelitve. In šele tedaj bo raketa, ki lahko tudi po ocenah ameriških strokovnjakov že danes leti tudi preko 13 000 kilometrov daleč in tako lahko zadene tudi celinska mesta ZDA (vse do vzhodne obale in Washingtona) postala resnično učinkovito orožje.

Rakete z Aljaske bi bile usmerjene proti Rusiji

Verjetne nove izstrelitve severnokorejskih raket bi lahko ZDA poskusile preprečiti tudi s poskusi sestrelitve severnokorejskih raket. V ZDA že razmišljajo, da bi prav zato svoje prestrezne rakete z vzhoda države premaknili proti zahodu. Ameriški predsednik pa je hkrati že večkrat napovedal, da v ZDA proučujejo tudi možnost sestrelitve naslednje severnokorejske rakete, pa čeprav bi bila samo »poskusna«.

Hwasong-15

Vendar pa bi bili takšni poskusi ZDA, ob tehničnih težavah »protiraketnih ščitov«, o katerih smo že poročali, lahko bile nevarni tudi za ZDA, pa tudi za Rusijo in cel svet. Razlog za to ni samo v slabi učinkovitosti ameriškega protiraketnega ščita in podobnih drugih sistemov, ki obstajajo, pač pa tudi v geografskih in vojaško-strateških dejavnikih, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju takšne morebitne sestrelitve. Med velikimi silami namreč obstaja »ravnovesje sil« prav zaradi »jedrskega ustrahovanja«, v okviru tega ravnovesja pa številni radarji in sateliti po vsem svetu natančno spremljajo izstrelitev vseh raket potencialnih sovražnikov.

Prestrezne rakete, ki ne bi zadele severnokorejskih raket, bi vstopile v zemeljsko atmosfero nekje nad Rusijo.

Izstrelitev »prestreznih raket« s ciljem uničevanja severnokorejskih balističnih raket bi bila poleg vseh nevarnosti, ki jih takšna poteza odpira že sama po sebi (v smislu eskalacije raketnih izstrelitev s strani Severne Koreje) lahko povečala tudi tveganje, da geopolitični rivali ZDA (predvsem Rusija ali Kitajska) izstrelitev prestreznih raket napačno ocenijo kot usmerjeno proti sebi – kar bi lahko privedlo do povračilnih napadov in morda celo do jedrske in tretje svetovne vojne, ki si je nihče ne želi.

»Zavedati se morate, da bi prestrezne rakete izstreljene z Aljaske, ki ne bi zadele severnokorejskih raket, nadaljevale s poletom in vstopile v zemeljsko atmosfero nekje nad Rusijo. To pa s seboj prinaša nič kaj banalno tveganje glede nenameravane vojaške eskalacije,« v pogovoru za National Interest opozarja Kingston Reif, direktor oddelka za razorožitev ameriškega združenja za nadzor oboroževanja.

Nadzorna soba - THAAD

Jeffrey Lewis, direktor vzhodnoazijskega programa za zmanjšanje oboroževanja v centru James Martin, ki deluje v okviru mednarodnega inštituta v Montereyu je na podoben način ocenil, da bi ZDA morale o tem takoj začeti dialog z Rusijo. »Dobri bog, seveda! Sedaj imamo še čas, da se posvetujemo z Moskvo, se pogovorimo o načrtih, se dogovorimo, kako bi potekalo obveščanje. In to res ni nobena raketna znanost.« Jeffrey Lewis v svoji zadnji kolumni na to temo hkrati opozarja, da bi izstrelitev ameriških prestreznih raket lahko po nesreči sprožila tudi »jedrsko izmenjavo«, če bi v Rusiji takšno izstrelitev narobe ocenili kot izstrelitev interkontinentalne balistične rakete. 

»Ne moremo kar predpostavljati, da bodo v Rusiji izstrelitev rakete z Aljaske ocenili kot izstrelitev prestrezne rakete in ne balistične rakete. Iz zornega kota Rusije bi bile smeri poletov teh raket videti zelo podobne, še posebej, če bi bili tisti ki delajo na radarjih pod velikim stresom ali pritiskom,« je Lewis napisal v Daily Beastu. »Ni pomembno, kako naj bi ruski sistem zgodnjih radarjev deloval na papirju, dejstvo je, da je bila zanesljivost ruskega sistema v realnosti veliko manj impresivna,« navaja Lewis.

Tudi Joshua H. Pollack, urednik revije The Nonproliferation Review ter raziskovalec centra James Martin meni, da je ta nevarnost realna.

Ruska ruleta s prestreznimi raketami

»Če bi prestrezne rakete na koncu res vstopile v ruski zračni prostor ali ne, je v resnici manj pomembno od tega, če bi pred tem vstopile v območje zaznavanja ruskih radarjev za zgodnje opozarjanje. Kajti videti je, da v Rusiji načrtujejo izstrelitev svojih jedrskih raket na ZDA v primeru zgodnjega opozorila. Prav zato ta scenarij imenujem 'ruska ruleta,'« pravi Joshua H. Pollack.

V primeru napada na Havaje tega v Rusiji verjetno ne bi naredili, saj bi lahko, če bi jih zaznali, hitro ugotovili, da so rakete namenjene južno od ruskega ozemlja. V primeru napada na Severno Ameriko pa bi jih zagotovo zaznali in morda sprožili protinapad, saj bi bile ameriške prestrezne rakete usmerjene proti Rusiji. Še več, celo prestrezanje severnokorejskih raket bi se lahko dogajalo nad ozemljem Rusije. Če bi prestrezne rakete z Aljaske usmerili proti severnokorejskim raketam, potem bi morale leteti v smeri Rusije. Morda bi v Rusiji uspeli določiti prave cilje teh raket, toda na prvi pogled bi lahko bilo videti, kakor da so usmerjene proti Rusiji. Če bi prestrezne rakete samo malo zakasnile, bi jih morali izstreliti celo proti evropskemu delu Rusije.

Iz zornega kota Rusije bi bile smeri poletov teh raket videti zelo podobno.

Analitik Pavel Podvig, ki v Ženevi vodi projekt raziskovanja ruskih jedrskih sil s s tem ne strinja. Po njegovi oceni je ruski sistem zgodnjega opozarjanja danes v veliko boljšem stanju kot je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. In čeprav bi izstrelitev iz Aljaske zagotovo sprožila alarme v Rusiji je verjetno mogoče računati na »rusko filozofijo, da najprej absorbirajo prve napade še preden bi se odločili za protinapad.«

»Ruski sistem je zgrajen tako, da absorbira takšne dogodke,« ocenjuje Podvig za National Interest. »O tem seveda nimamo povsem zanesljivih podatkov, toda kolikor sam razumem, je Sovjetska zveza tudi na vrhuncu hladne vojne vztrajala na stališču, da je bolje, da sprejme en sam napad – ali morda nekaj napadov – kot pa da bi v odgovor takoj izstrelila svoje izstrelke, še posebej, ko gre za napad 'iz vedrega neba.' Vendar pa se po drugi strani moramo zavedati, da se lahko zgodi marsikaj in da so v razmerah dejanskega sveta lahko prisotni faktorji, ki jih nihče ne more predvideti ali nadzorovati. Naključja najrazličnejših vrst so mogoča, poveljniški sistem pa se lahko odzove na nepredvidene načine. Tako da je pravi odgovor, da res ne vemo, kaj bi se v tem primeru lahko zgodilo,« je previden Pavel Podvig.

Lansiranje prestrezne rakete z zemlje - ZDA

Vasilij Kašin iz Centra za evropske in mednarodne študije na moskovski ekonomski fakulteti pa meni, da bi bili v Rusiji glede morebitnih ameriških izstrelkov, ki bi padli na Rusijo morda »celo srečni, če bi jih videli na našem ozemlju, da bi jih lahko proučevali.« »Možnosti, da bi ti izstrelki padli na naseljene kraje na skrajnem vzhodu Rusije so zelo majhne, vseeno pa priporoča »sporazumevanje.« Po njegovi oceni je tudi »presenetljivo«, da ameriške rakete nimajo mehanizmov za samouničenje v primeru, če svojih ciljev ne zadenejo.

Največji problem ob takšnih dogodkih pa bi lahko bil zelo kratek čas, ko je potrebno sprejeti odločitev. »Časa za odločanje o obrambi s pomočjo raket je zelo malo – samo nekaj minut – in predsednik najverjetneje sploh ne bo vedel za prestrezanje, dokler se ne bo zgodilo,« opozarja Lewis, ki zato meni, da bi se ZDA o takšnem prestrezanju raket nad ozemljem Rusije morala čimprej dogovoriti z Rusijo. Že danes in ne šele tedaj, ko bodo rakete že v zraku. Še bolje za cel svet pa bi verjetno bilo, če se s takšnimi poskusi »prestrezanja«, razen če bi bile severnokorejske rakete resnično usmerjene proti celinskemu delu ZDA - ne bi ukvarjali niti v ZDA.