REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriško ministrstvo resnice, ki se zgleduje po 1984: Spoznajmo Bidnovo cesarico dezinformacij

Ameriško ministrstvo resnice, ki se zgleduje po 1984: Spoznajmo Bidnovo cesarico dezinformacijBidnova izbira: Prva cenzorka v ZDA. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zdi se, da so ZDA z ustanovitvijo državnega organa za cenzuro informacij v okviru Ministrstva za državno varnost sklenile poln krog od države, ki se je oklicala za »svetilnik svobode«, do najhujše nočne more - orwellovske distopije.

Zato ne preseneča, da so v ZDA odločitev administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna za ustanovitev »urada za boj proti dezinformacijam«, ki ga minister za državno varnost Alejandro Mayorkas z vsem srcem zagovarja, številni kritiki dočakali na nož in primerjali celo z uvedbo diktature.

Urad so kritiki te sporne ukane Bidnove administracije po zgledu na Orwellovo temačno videnje prihodnosti človeštva v literarni mojstrovini »1984« že preimenovali v »ministrstvo resnice«.

Vse to je posledica dogajanja v ameriških medijih v zadnjih desetletjih.

Najprej so osrednji mediji padli pod popolen korporativni nadzor.

V Združenih državah so si na univerzi Harvard omislili indeks lastništva nad medijih v ZDA (Index of US Mainstream Media Ownership), ki je razkril, da so skoraj vsi mainstream mediji v rokah istih korporacij.

Družbena omrežja so odigrala pomembno vlogo v napadu na ameriški hram demokracije 6. januarja leta 2020, ko so podivjani privrženci Donalda Trumpa poskusili prepečiti potrditev novoizvoljenega predsednika ZDA Joeja Bidna. Vir: Posnetek zaslona, twitter

Ob tem so se razbohotila še družbena omrežja, kjer že dolgo cveti »nedovoljen narativ«.

To je pripomoglo k zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah leta 2016, nakar se je politična elita naučila lekcije, da se kaj takega ne sme več ponoviti.

Sledila je poplava cenzure, ki jo izvajajo podjetja, ki so lastniki družbenih omrežij.

Toda očitno je prevladalo mnenje, da niti to ni dovolj, zato je oblast pod taktirko Joeja Bidna sklenila, da naj država ustanovi organ, ki bo cenzuriral informacije.

Zanimivo je, da se je na mesto vrhovnega cenzorja zavihtela Nina Jankowicz, znana po bizarnem videu, ki ga je pred dnevi objavila na družbenem omrežju Tik Tok.

Jankowiczeva, ki jo je Ron Johnson, senator iz Wisconsina svojčas okrcal, češ da sama pooseblja »svetilnik dezinformacij«, se je zdaj našla na muhi ostrih kritik, ko je na melodijo znane Disneyjeve pesmi »Mary Poppins« poskušala razložiti, kaj so dezinformacije.

Med ostalim je, da bi občinstvu ponazorila, kako je videti širjenje dezinformacij ali, kot je to sama poimenovala - »pranje informacij« - zanje obtožila nekdanjega newyorškega župana in tesnega sodelavca Donalda Trumpa Rudyja Giulianija.

Niti Jankovičeva ni brezmadežna, kar se tiče širjenja lažnih novic oziroma – lepše povedano: dezinformacij.

Toda zdi se, da niti Jankowiczeva ni brezmadežna, kar se tiče širjenja lažnih novic oziroma – lepše povedano: dezinformacij.

Same 33-letne Jankowiczeve se je že prijel vzdevek »cesarica dezinformacij«, tudi zato, ker je bila do vratu vpletena v prikrivanje informacij o »peklenskem prenosniku« Hunterja Bidna, sina sedanjega ameriškega predsednika v katerem se – med ostalim – nahaja sporočilo, v katerem je Biden mlajši svojemu očetu, takrat še predsedniškemu kandidatu, pisal, da je njegova žena svojemu terapevtu povedala, da je imel Hunter neprimeren odnos s štirinajstletnico.

Prav Jankowiczeva je bila tista ameriška uradnica, ki je pometala pod preprogo afero z umazanimi političnimi in družinskimi skrivnostmi v prenosnem računalniku sina predsedniškega kandidata Joeja Bidna tako, da je vse poskusila podatkniti - Rusom, češ da gre za rusko propagando.

Poleg tega je Jankowiczeva delala v Kijevu, kjer je usposabljala člane ukrajinske administracije za strateške komunikacije.

Pred tem pa je bila aktivna v programih »demokratske pomoči« v Rusiji in Belorusiji – kar je drugo ime za poskuse spodbujanja t. i. barvnih revolucij v teh državah.

Zato v Nini Jankowicz številni vidijo preverjen kader ameriške globoke države, ki je dobil novo nalogo – cenzurirati in upravljati informacije, toda ne le na tujem, ampak tudi na ozemlju samih Združenih držav.

Assange je prek svoje mreže WikiLeaks objavil ogromno število zaupnih dokumentov ameriške vlade, medtem ko je Snowden, nekdanji obveščevalec, prav tako objavil veliko dokumentov, ki so razkrili, da ameriško ministrstvo za državno varnost prisluškuje skoraj ves svet.

Obveljalo je prepričanje, da je na odločitev Bele hiše, da ustanovi državni organ za cenzuro, poleg grenkih izkušenj iz leta 2016 (Trumpova izvolitev), vplivalo tudi to, kar sta storila novinar ter urednik Julian Assange in žvižgač iz vrst ameriških vohunskih služb Edward Snowden.

Spomnimo, Assange je prek svoje mreže WikiLeaks objavil ogromno število zaupnih dokumentov ameriške vlade, medtem ko je Snowden, nekdanji obveščevalec, prav tako objavil veliko dokumentov, ki so razkrili, da ameriško ministrstvo za državno varnost prisluškuje skoraj ves svet.

Assangea je zato začel preganjati republikanec Trump, a je s tem nadaljeval njegov politični nasprotnik iz vrst demokratov Joe Biden.

Ravno zdaj po vsem svetu potekajo protesti z eno samo zahtevo -, da bodisi britanska notranja ministrica Priti Patel bodisi Biden prekineta Assangeovo trpljenje v zaporu Belmarsh v Londonu, kjer brez kakršne koli obsodbe trohni že več kot tri leta v čakanju na odločitev vlade Borisa Johnsona, ali ga bo Združeno kraljestvo izročilo ZDA, kjer ga čaka obtožnica za vohunstvo z grožnjo 175 let zapora.

Ker jim je Snowden v Rusiji, kjer je dobil zaščito, nedosegljiv, ameriške oblasti poskušajo na zgledu Assangeovega trpljenja v zaporu ustrahovati vse druge, ki bi si morda upali storiti kaj podobnega.

Tragičen primer Juliana Assangea, ki si je drznil razkriti hudodelstva ameriških administracij in vojne zločine ameriških sil v Iraku in Afganistanu je le še en poskus v seriji nekdanjega svetilnika svobode, ki si želi prepovedati ali zatreti kakršen koli nedovoljeni govora ali razgaljanje neresnic v uradno odobrenih objavah.

Vprašanje je, kako uspešen bo urad za boj proti dezinformacijam pri svoji nalogi cenzuriranja informacij.

Trenutno je jasno le to, da Bidnovi uradniki (zaenkrat) ne morejo cenzurirati tega, kar ljudje mislijo. Državljani Združenih držav se zavedajo, da cene energije in hrane rastejo.

Da bi dojeli kaj takšnega, ne potrebujejo medijev ali urada Nine Jankowicz, da jim pere možgane, češ da se je potrebno malce žrtvovati, medtem ko v Ukrajini in na svetovnem parketu poteka vojna z Rusi.

A da se Američani še kako dobro zavedajo, da jih je oblast žrtvovala, medtem ko preko Kijeva narekuje vojno za svetovno prevlado, kaže spodnji video, ki kritizira Bidnovo naložbo 33 milijard dolarjev v Ukrajino, medtem ko številna ameriška mesta hirajo zaradi revščine…

Vse to je le dokaz, da so procesi, ki so oblast pripeljali do točke, ko na vse kriplje poskuša prepovedati in nadzorovati svoboden tok informacij - oslabili sistem, ki se je v preteklosti razglašal za svetilnik svobode.

Gre za obupane poskuse ohranitve nadzora nad ameriško družbo. Jasno je, da trenutni sistem očitno ni zmožen pozdraviti korenin ljudskega nezadovoljstva, zato skuša prepovedati vsaj javno izražanje tega nezadovoljstva.

Zgodovina nas sicer uči, da, ne glede na razvoj tehnologije tovrstne prepovedi na dolgi rok ne morejo nikoli uspeti.

Kljub temu, da ameriško ministrstvo za državno varnost obljublja, da bo urad pod taktirko Nine Jankowicz »varoval zasebnost, državljanske pravice in svoboščine«, je več visokih ameriških uradnikov opozorilo na nevarnost uvedbe diktature v ZDA.

»Namesto nadzora meja se je notranja varnost odločila, da je njena prioriteta obravnava, kaj govorijo Američani. Gre za ustanovitev urada za dezinformacije,« je na Twitterju zapisal senator iz Missourija Josh Hawley.

Na nevarnost uvedbe diktature v ZDA je opozorila tudi nekdanja članica kongresa iz vrst Demokratske stranke Tulsi Gabbard.

41-letna vojna veteranka s Havajev in prva samoansko-ameriška političarka, ki je bila izvoljena v ameriški kongres, je sicer znana kot vneta nasprotnica ameriških vojaških posegov v Iraku, Libiji in Siriji, saj meni, da pri tako imenovanem menjavanju režimov gre zgolj za veliko zapravljanje denarja ameriških davkoplačevalcev, ki terja tudi velik krvni davek med ameriškimi vojaki.

Gabbardova je prepričana, da oblikovanje urada za boj proti dezinformacijam ustreza - diktaturi.

To je nekaj, kar lahko vidimo v diktaturah: 'ministrstvo resnice', propagandni oddelek, ki ga zdaj snuje Bidnova administracija.

»To je nekaj, kar lahko vidimo v diktaturah - ministrstvo resnice, propagandni oddelek, ki ga zdaj snuje Bidnova administracija. Razlog, zakaj kaj takega sploh obstaja v diktaturah, je, ker se bojijo ljudi, ker se bojijo, da bi lahko začeli razmišljati s svojo glavo.

Za ustanovitev takega organa sta dva razloga.

Prvič, oblast uporablja sredstva davkoplačevalcev, da preplavi eter s svojo propagando prek osrednjih medijev in zaduši vsako nestrinjanje. Drugič, želi z zastraševanjem utišati glasove, ki se z njo ne strinjajo,« je poudarila Gabbardova za ameriške medije.

Opozorila je še, da je Biden glede ustanovitve Ministrstva resnice le tisti v ospredju, ki je zadevo naznanil, a da je pravi arhitekt celotne operacije iz ozadja v resnici »Barack Obama, ki je 21. aprila grajal cenzorje na družbenih medijev, češ da ‘ne gredo dovolj daleč’, zato mora vlada ukrepati, da opravi to delo. In gle čuda – samo šest dni pozneje ministrstvo za državno varnost že uvaja urad za boj proti dezinformacijam.«

Glede na dejstvo, da se ta trenutek zdi, da slavni prvi amandma ne bo zaščitil niti Juliana Assangea pred pregonom Washingtona, se zdi, da se Američani ne bodo mogli še dolgo norčevati na račun Evrope (ker je v medijski prostor že uvedla cenzuro), prepričani, da jih pred takšnimi nedojemljivimi prijemi oblasti ščiti vsaj ameriška ustava.

Ni težko dojeti, da kmalu - z odločnejšim nastopom Jankowiczeve - nič več.

Zanimivo je, da so podobni organi, kot je omenjeni urad, ki mu uradnikuje Jankowiczeva, že obstajali v preteklosti, celo v zgodovini samih Združenih držav, vendar le med vojnami, ko so služili za cenzuriranje sovražnikove propagande.

Toda obstoja državnih organov za cenzuro informacij v zgodovini demokratičnih družb ni mogoče najti.

Tudi med vojno v Vietnamu, ko je bila protivojna kampanja v ZDA najmočnejša v zgodovini, se država ni zatekla k tovrstnim ukrepom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke