Ameriški pravniki s tožbo proti Trumpu zaradi konflikta interesov

Organizacija Državljani za odgovornost in etiko v Washingtonu (Crew) je danes na zveznem sodišču v New Yorku vložila tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi kršenja ustave, kar naj bi zagrešil takoj ob petkovi prisegi, ker se ni povsem ločil od svojih poslovnih interesov s tujino.

Trumpova odvetnica Sheri Dillon je zatrdila, da določila o prepovedi konflikta interesov za predsednike ne veljajo, kljub temu pa je Trump obljubil, da bo šel vsak dobiček od tujih držav finančnemu ministrstvu ZDA. Za pravnike organizacije Crew pa je problem že v tem, da sploh prejme dobičke, ki jih bo dal stran. Ustava predsedniku prepoveduje služenje na račun tujih držav oziroma prejemanje daril.

Težave naj bi bile s tem, da tuje države najemajo prostore v Trumpovi stolpnici v New Yorku, plačujejo za sobe v Trumpovem hotelu v Washingtonu, plačujejo za prikazovanje epizod oddaje Vajenec in tako naprej. Tožbo so vložili na Manhattnu, kjer upajo, da jo bo sodnik ali sodnica potrdila oziroma dovolila, da sploh gre naprej kot utemeljena.

Spletni medij WikiLeaks, ki je Trumpu med predvolilno kampanjo pomagal z objavami nerodnih informacij o demokratki Hillary Clinton, je v ponedeljek obrnil ploščo in sedaj poziva hekerje, naj pridejo do davčnih napovedi Trumpa in jih pošljejo v objavo. Trump je med kampanjo trdil, da jih ne more objaviti, ker so pod revizijo, njegova svetovalka Kellyanne Conway pa je v ponedeljek dejala, da objave ne bo, ker je volitev konec.

Trump je na novinarski konferenci v New Yorku dejal, da to zanima le še novinarje, vendar pa ankete kažejo, da bi si papirje z zanimanjem ogledalo 75 odstotkov Američanov. Predsedniški kandidati po zakonu niso dolžni objaviti davčnih napovedi, vendar pa so jih od 70. let prejšnjega stoletja objavili vsi, da odstranijo razna ugibanja.

Še vedno odmeva Trumpova vojna napoved medijem zaradi poročanja o obsegu množic na njegovi inavguraciji v petek v primerjavi z inavguracijo prejšnjega predsednika Baracka Obame januarja 2009. Trump je razglasil vojno med obiskom sedeža obveščevalne agencije Cie, njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer pa je zatrdil, da je bila Trumpova inavguracija najbolj spremljani dogodek tako v živo kot po televiziji.

Presenečene ameriške televizije so potem ves dan prikazovale posnetke obeh inavguracij, ki govorijo sami zase, in komentatorji so se v šali spraševali, ali verjeti Spicerju ali "lastnim lažnivim očem". Spicerja že primerjajo s slavnim "Bobom iz Bagdada", to je tiskovnim predstavnikom Sadama Huseina, ki je sredi bojev v Bagdadu trdil, da tam ni nobenih ameriških vojakov.

Conwayeva je v nedeljo na televiziji MSNBC povedala, da je Spicer le predstavil "alternativna dejstva", slovar angleškega jezika Merriam Webster pa jo je v ponedeljek opozoril, da so dejstva dejstva, alternativna dejstva pa so potem lahko le neresnica.

Nad Spicerjevo predstavo so zaskrbljeni tudi nekdanji tiskovni predstavniki Bele hiše. Nekdanji Obamov Jay Carney je sporočil, da mu šef ni nikoli ukazal, naj gre pred medije in laže. Odzval se je na sporočilo nekdanjega tiskovnega predstavnika Georga Busha mlajšega Arija Fleischerja, ki je izrazil zaskrbljenost nad Spicerjevo predstavo, vendar razložil, da je to očiten primer izjave, ki ti jo ukaže šef in veš, da te gleda.

Bolj kot vojna z mediji, pa je lahko za Trumpa nevarna vojna z javnimi uslužbenci oziroma zvezno birokracijo, ki zajema več kot dva milijona zaposlenih. Napovedal je zamrznitev novega zaposlovanja in zmanjšanje števila zaposlenih vsepovsod, razen pri obrambi ali nacionalni varnosti. Republikanci v kongresu pripravljajo zakone, ki bodo olajšali odpuščanja sindikalno zaščitenih uslužbencev vlade ali znižanje plač in ugodnosti.

Med javnimi uslužbenci zvezne vlade naj bi se ustvarjalo ozračje strahu, vendar pa lahko ta aparat vrne udarec na primer s posredovanjem kočljivih informacij kongresnikom ali javnosti. Največji problem pa je lahko pasivni upor, to je zavlačevanje z izvajanjem predsednikove politične agende.