Ali bi Nemčija že kmalu lahko praznovala tudi muslimanske praznike?

Ali bi Nemčija zaradi velikega števila muslimanov v državi morala imeti tudi muslimanske praznike ? Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je izrazil mnenje, da bi bilo prav, če bi vsaj v nekaterih delih Nemčije veljala takšna ureditev - in takoj požel celo vrsto kritik znotraj svoje lastne stranke. Vendar pa ga je pri tej ideji podprl vodja opozicije in socialdemokratov (SDP) Martin Shultz.

Praznike bi lahko uvedli "zlahka"

"Pripravljen sem se pogovarjati o tem, ali bi lahko uvedli tudi muslimanske praznike," je dejal nemški notranji minister, ter dodal, da bi nemške oblasti to lahko naredile "zlahka." Kot primer je navedel ureditev, po kateri so v tistih delih Nemčije, kjer že danes živi veliko katoličanov, lokalne oblasti uvedle posebne krščanske praznike, ki pa jih v nekaterih drugih pokrajinah uradno ne poznajo.

"Zakaj ne bi mogli v tistih delih države, kjer živi veliko muslimanov, razpravljati o uvedbi javnih muslimanskih praznikov?" se je vprašal notranji minister Nemčije pred lokalnimi volitvami v Spodnji Saški, ko se je o tej temi pogovarjal na izborni konvenciji svoje stranke CDU.

Najbolj pikre odgovore je takoj slišal iz bavarske "bratske" stranke CSU, ki računa predvsem na podporo katoliških volivcev. "O naši krščanski dediščini se ne moremo pogajati.. Uvajanje muslimanskih praznikov v Nemčiji ne pride v poštev," je dejal Alexander Dobrindt, vodja frakcije CSU v nemškem zveznem parlamentu.

Podobnega mnenja je bil tudi strokovnjak za notranjo politiko Stephan Mayer, ki je dejal, da ima "Nemčija stoletja dolgo krščansko tradicijo, ki jo je oblikovala, "ter da se "do danes prav nič v zvezi s tem ni spremenilo." Po njegovi oceni trditve, da "islam spada k Nemčiji" ni mogoče dokazati ne na podlagi zgodovinskih dejstev in ne na podlagi sedanje situacije.

Po drugi strani pa je bil član CDU Wolfgang Bosbach, bolj umirjen v kritiki notranjega ministra Thomasa de Maiziera. Dejal je, da je po eni strani res, da imajo vsi v Nemčiji pravico, da praznujejo svoje praznike, kakor pač želijo, da pa je "pravna zaščita nekrščanskih praznikov drugačna zadeva." Po njegovi oceni ni razlogov, da bi se o tem v Nemčiji sploh razpravljalo in da bi se bilo bolje pred tem vprašati, "kdaj bodo kristjani v muslimanskih deželah dobili iste verske svoboščine, kot jih uživajo muslimani v Nemčiji." Najbolj ostra pa je bila Beatrix von Storch, vodilna političarka desne in populistične stranke Alternative za Nemčijo (AfD), ki je hitro tvitnila: "NE! NE! NE!".

Hkrati je namestnik predsednice CDU Manfred Weber opozoril, da bi državno praznovanje muslimanskih praznikov lahko onemogočilo integracijo muslimanov v nemško družbo, ter da prazniki ne morejo biti uvedeni samo v interesu ene skupnosti.

Muslimanski policist bi lahko nadomestil krščanskega

Vendar pa je to stališče kritiziral Aiman Mazjek, predsednik osrednjega sveta muslimanov v Nemčiji, krovne organizacije vseh nemških muslimanov, ki je za Neue presse iz Passaua dejal, da bi takšni prazniki olajšali integracijo muslimanov v nemško družbo.  Tašni novi prazniki bi namreč bili znak "vsestranskega razumevanja ter dobre in prijateljske koeksistence" različnih delov nemške družbe. Po njegovem mnenju bi npr. policist, ki je musliman, na ta način lahko dobil prost dan ob praznovanju Ramadana, hkrati pa bi lahko nadomestil kakšnega svojega kolega kristjana ob praznovanju Božiča ali kakšnega drugega praznika. Sicer pa na podoben način muslimani-študentje ali dijaki lahko že danes v Nemčiji upravičeno manjkajo od pouka. Prazniki - devet jih je letno - so v Nemčiji sicer urejeni na regionalni ravni, le "Dan nemške enotnosti", ki je tretjega oktobra, je zvezni praznik.

Kmalu zatem je moralo notranje ministrstvo uradno "popraviti" ministrovo izjavo s pojasnilom, da je minister "jasno povedal, da naši javni prazniki izhajajo iz krščanske tradicije in da mora po njegovem to tako ostati tudi v prihodnje," da pa se je minister samo "pripravljen pogovarjati o praznikih v določenih regijah."

Do te vroče razprave v Nemčiji pa je prišlo v času, ko je Nemčija še zmeraj pod vplivom volilnega uspeha Alternative za Nemčijo (AfD), prve bolj skrajno desne stranke v povojnem nemškem parlamentu, ki je na zadnjih zveznih volitvah dosegla velik uspeh. V Nemčijo je sicer po odločitvi Angele Merkel, ki je leta 2015 v nasprotju z Dublinsko uredbo odprla svoja (in evropska) vrata za begunce, prišlo najmanj milijon beguncev. V skladu z dogovori ob oblikovanju nove vlade pa je Angela Merkel sicer pristala na zgornjo mejo 200 000 prosilcev za azil letno.