Agrokor kot Damoklejev meč nad hrvaškim gospodarstvom in politiko

Hrvaški koncern Agrokor je po letošnjem izbruhu krize v poslovanju močno zamajal hrvaško gospodarstvo in politično srenjo. Hrvaška vlada je z interventnim zakonom uspela preprečiti takojšnji stečaj prezadolženega koncerna, a načrt prestrukturiranja družbe obeta preglavice še mnogim.

Dolgoletni lastnik Agrokorja Ivica Todorić je svoje poslovno cesarstvo v tesnem sodelovanju s politiko gradil več kot četrt stoletja. Hrvaške vlade so se spreminjale, a je vsaka v svojem interesu podpirala največjega delodajalca, ki je zaposloval več desettisoč volivcev.

Sramežljiva naznanila o finančnih nepravilnostih v Agrokorju so se v javnosti pojavila konec lanskega leta. Da so težave velike, je potrdila bonitetna hiša Moody's, ki je v začetku letošnjega leta ocene koncerna znižala na raven visoke tveganosti (t. i. junk) z negativnim obeti.

Prva ugibanja o tem, ali Agrokor drvi proti stečaju, so se pojavila konec januarja, ko so nekatere mednarodne finančne ustanove odpovedale sindicirana posojila, vrednost delnic in obveznic Agrokorjevih podjetij pa je potonila. Sledili so dnevi intenzivnega iskanja novih posojil. Vrh hrvaške vlade je s svojimi izjavami poskusil pomiriti udeležence na trgu, razkrile so se tudi tesne povezave ministrov z upravo Agrokorja.

Todorić je marca od največje upnice, ruske , uspel pridobiti 100 milijonov evrov posojil. Zaradi pritiska dobaviteljev, ki jim je Agrokor dolgoval ogromno, ruski denar niti približno ni zadostoval za zagotovitev likvidnosti družbe, ki je padla na kolena.

Namesto s finančno injekcijo, kot je pričakoval Todorić, je vlada na pomoč prihitela z zakonom o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih (t. i. lex Agrokor), s katerim naj bi preprečila stečaj Agrokorja. S Todorićevim soglasjem so aprila na podlagi odločitev sabora in sodišča uvedli izredno upravo na čelu z Antejem Ramljakom.

Medtem ko je Hrvaška s posebnim zakonom začela reševati Agrokor, je ukrepe za zaščito njegove slovenske hčere že snovala tudi slovenska vlada, ki Mercator uvršča med družbe sistemskega pomena. Vlada je pripravila poseben zakon za zaščito Mercatorja in po njegovi potrditvi v DZ imenovala izrednega člana uprave družbe. To je postal  , ki od maja bdi nad posli Mercatorja z Agrokorjem.

Koncern Agrokor je z lex Agrokorjem - ta sicer v Sloveniji ne velja - dobil kisik, ki je omogočal dihanje družbe pod pritiskom dolgov, a je brez sape skorajda ostala vlada premierja Andreja Plenkovića, proti kateri je opozicija sprožila glasovanje o nezaupnici. Plenkovićeva ministrska ekipa je glasovanje novembra preživela.

Izredna uprava je uspela do poletja dobiti milijardo evrov roll-up posojil, s katerimi so začasno ustavili razpad sistema in pripravili podjetja na poletno sezono. A jeseni so udarili izsledki revizije, da je koncern vrsto let prirejal bilance in tako skrival izgubo.

Sledile so kazenske ovadbe proti Todoriću in še 14 odgovornim osebam iz Agrokorja ter revizorjem zaradi domnevnih finančnih malverzacij. Todorić zdaj v Londonu čaka na odločitev o izročitvi Hrvaški in piše svoj blog, v katerem obtožuje hrvaško vlado in Ramljaka, da sta odtujila in uničila Agrokor.

Izredna uprava je minuli teden objavila načrt prestrukturiranja Agrokorja, ki predvideva ustanovitev novega holdinga, na katerega bodo prenesli premoženje vseh zdravih podjetij iz koncerna. Pri poravnavi bodo prvi v vrsti zavarovani upniki, nato posojilodajalci, ki so koncernu junija odobrili roll-up posojila, nato nezavarovani upniki in na koncu tisti, ki imajo terjatve znotraj koncerna.

V koncernu bodo ostali dolgovi in neperspektivna podjetja. Novi lastniki holdinga, ki bo verjetno dobil tudi novo ime, bodo dobavitelji, banke in imetniki obveznic, ki jih je približno 5700. Pričakovati je, da bodo na koncu holding prevzele največje hrvaške družbe in banke, a je do končnega razpleta še veliko neznank in tveganj.

Končni predlog poravnave mora sprejeti svet upnikov, do 10 aprila 2018 pa ga je treba posredovati na pristojno sodišče. Izredna uprava načrtuje, da bo prenos lastnine na nov holding potekal hitro, saj lex Agrokor predvideva možnost podaljšanja njenega mandata do 10. julija prihodnje leto. Če poravnave ne bodo uspeli uveljaviti, koncernu grozi stečaj, hrvaška vlada pa bo na novi preizkušnji.

Pred Mercatorjem, ki je v začetku aprila dobil novo vodstvo - po odstopu Tonija Balažiča se je na čelo družbe zavihtel Tomislav Čizmić -, je sicer zahtevno obdobje, saj se mora finančno prestrukturirati, revidirati poslovni model in precej vložiti v logistiko.

Mercator sicer že izvaja aktivnosti za stabilizacijo poslovanja. Tako se je družba že lotila odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja, v okviru postopka monetizacije nepremičnin pa prav v teh dneh izvedla prvi posel - prodala je trgovski center v Beogradu, v katerem bo odslej trgovski del le najemala.