REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Suverenost« podkolonije

Za današnjo Slovenijo bi bil velik uspeh, če bi napredovala iz statusa podkolonije v status kolonije. Kajti potem bi vsaj o manj pomembnih zadevah, kot je nastop tujih umetnikov pred slovenskim občinstvom - lahko odločala sama in ne bi bila odvisna od kapric ameriške kolonije Ukrajine.

Številni analitiki so že pred leti opozarjali, da bo navidezna »avtonomija Evrope« ob prvi krizi postavljena pod vprašaj in da se bo takrat izkazalo, da je Evropska unija le podaljšana roka Washingtona.

Danes smo priča takšnemu razvoju.

Kje so časi, ko sta uradna Berlin in Pariz še imela besedo glede napada na Irak in se nista pridružila ameriški intervenciji?

Vodilni politiki obeh držav danes brez ugovora in premisleka poslušno prikimavajo vse bolj nevarnim potezam ameriške administracije, tudi če to pomeni poraz na volitvah in uničenje lastnih gospodarstev. Vse to v še večji meri opažamo v manjših državah EU.

V minulih dneh je denimo ukrajinsko zunanje ministrstvo objavilo zmagoslavno novico o svojem »najnovejšem uspehu« na svetovnem prizorišču, glede na to, da slavna ruska primabalerina Svetlana Zaharova ne bo nastopila na Festivalu Ljubljana.

Za današnjo Slovenijo bi bil velik napredek, če bi napredovala iz statusa podkolonije v status kolonije. Kajti potem bi vsaj o manj pomembnih zadevah, kot je nastop tujih umetnikov pred slovenskim občinstvom - lahko odločala sama in ne bi bila odvisna od kapric ameriške kolonije Ukrajine.

V sporočilu ukrajinskega MZZ je zapisano, da jim je to uspelo »zahvaljujoč čudovitemu delu veleposlaništva Ukrajine v Ljubljani s predstavniki slovenskih državnih institucij« in »ukrajinske skupnosti« v Sloveniji.

V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je »ruska kultura kultura agresije«.

 Od kdaj je kakšna kultura »agresivna« ali »teroristična«, kot trdi uradni Kijev?

Kako je mogoče, da so slovenski državni organi občutljivi na tako absurdne in sramotne odnose Ukrajine in sploh pristanejo na sokrivdo za tako brutalen napad na kulturo?

Na to vprašanje je odgovorila Violeta Tomić, kandidatka »satirične« stranke Nič od tega, ki je sodelovala na nedavnih volitvah za novi sklic Evropskega parlamenta.

Njena stranka je šla na volitve v posmeh etabliranim političnim strankam in s posmehljivim programom, ki je izžareval celo vrsto ostrih resnic.

»V stranki 'Nic od Tega' smo zapisali, da bi radi iz podkolonije postali kolonija, saj bi tako lahko vsaj o manj pomembnih zadevah odločali sami,« je pojasnila Tomić.

Sliši se kot šala, a Violeta Tomić ni edina, ki tako misli. Podobno je v kolumni za mariborski časnik Večer ocenila antropologinja Vesna Godina. Po Godini je vir vsega zla - Nato.

Opozarja, da je »slovensko članstvo v Natu neprimerno, ker gre za vojaško organizacijo, ki služi interesom zahodnega kolonializma in imperializma«.

»Ključni del Natove strategije je prikrivanje resničnih funkcij in ciljev te organizacije. Agresivno vojaško organizacijo so zavili v lep okrasni papir – da gre za pakt, ki se 'bori za mir'. Čeprav se ta 'mirovniška organizacija' dokazano bori za mir z netenjem konfliktov, hujskanjem in sodelovanjem v vojnah. Poleg tega skrbi za interese vojaške industrije. Nato bi lahko na kratko opisali kot podjetje, ki prodaja zahodno orožje vsakomur, ki ga je pripravljen kupiti. Jasno, vsi, ki so v vojni, so jo pripravljeni kupiti,« piše Godina.

Zato od slovenskih politikov ni mogoče pričakovati nič drugega kot vztrajanje pri članstvu Slovenije v Natu, saj je to »del njihovega posla«, katerega bistvo je »negovati Slovenijo kot kolonijo Zahoda«.

Da ocena članice Evropske unije kot zgolj kolonije, celo podkolonije Zahoda ni zgolj retorična figura, potrjujejo tudi drugi dokazi.

Včasih jih najdemo na povsem nepričakovanih mestih.

Na primer v glavnih medijih »slovenske podkolonije«.

Tako je ljubljansko Delo nedavno objavilo zanimiv članek novinarja Aljaža Vrabca, ki je poročal s štirimesečnega študijskega izpopolnjevanja na Kitajskem.

Vrabec, ki poroča z Daljnega vzhoda, je opisal, kaj morajo opraviti slovenski diplomati, preden se odpravijo na uradni obisk v Peking.

»Delo« je temu odlomku dalo podnaslov »Pred odhodom na Kitajsko - vabilo ameriške ambasade«. Sledi navedba: »Tako močno, kot so Kitajci obsedeni z Združenimi državami Amerike, so Američani obsedeni s Kitajsko. Tukaj je primer iz domačega prostora; Ko naj bi slovenska politična delegacija sredi aprila odpotovala na Kitajsko, je slovensko zunanje ministrstvo teden dni prej prejelo elektronsko sporočilo ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. Šlo je za povabilo, naj se pred odhodom v Peking zglasijo na ameriškem veleposlaništvu in tam so (med drugim) slišali ameriške nasvete, na kaj morajo biti pozorni na Kitajskem.«

Tak incident bi pomenil prvovrsten škandal - a ne v Sloveniji, podkoloniji anglo-ameriškega imperija. V nesuvereni Sloveniji za takšen »biser« izvemo po naključju, iz suhoparnega poročila o izpopolnjevanju domačega novinarja, kot dodatek k zgodbi iz Kitajske, da je malo bolj berljiva in zanimiva.

Razkritje, da slovenske diplomate z ameriškega veleposlaništva kličejo kot šolarje na »predavanje« o Kitajski in da bo teden dni pred uradno potjo ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon z najvišjim diplomatskim zborom, ki ga Ljubljana premore, bi bil škandal brez primere v vsaki normalni državi.

A ne v Sloveniji, ker se ne mediji ne slovenski diplomati očitno ne zavedajo, da so pogovori med delegacijama obeh držav zaupne narave in se ne posredujejo drugim državam, še posebej ne tekmecem.

Slovenski diplomati očitno sploh še niso slišali za načelo nevmešavanja drugih držav v notranje zadeve države gostiteljice, sicer se ne bi trudili z drugorazrednimi ameriškimi diplomati v njihovem predstavništvu v Ljubljani.

Tak incident bi pomenil prvovrsten škandal - a ne v Sloveniji, podkoloniji anglo-ameriškega imperija.

V nesuvereni Sloveniji za takšen »biser« izvemo po naključju, iz suhoparnega poročila o izpopolnjevanju domačega novinarja, kot dodatek k zgodbi iz Kitajske, da je malo bolj berljiva in zanimiva.

Kar pomeni, da tudi zavedanja avtorja in njegovega razumevanja tega, kar je sporočil javnosti, praktično ni.

Avtor v tem ne vidi nobenega problema, ampak vsakodnevno zgodbo, ki jo mimogrede omeni, ko opisuje rutinski vsakdan slovenskih diplomatov, ki tečejo pod noge velmožem z ameriškega veleposlaništva.

Žbogar želi poglobljen odnos z ZDA...

V luči dejanj uradne Slovenije, ko je bil sredi meseca po diktatu režima v Kijevu prepovedan nastop ruskega umetnika na Festivalu Ljubljana, ali »rutinsko« romanje uradnikov iz ministrstva Tanja Fajon, ko gredo po svoje mnenje na ameriško veleposlaništvo, ni dvoma, da se slovenski diplomati, politiki in medijski delavci obnašajo kot hlapci iz podkolonije, vedno v službi želja velikih sil.

Ali ni sedaj bolj razumljiva na prvi pogled absurdna prepoved nastopa ruske primabalerine Svetlane Zaharove?*

Izkazalo se je, da je povsem razumljivo, da Ukrajina (ki je za Ameriko nekoliko pomembnejša država in uživa vsaj status kolonije) slovenskim politikom naroča, katere izvajalce lahko občinstvo v Sloveniji posluša in gleda.

Jasno je tudi, da Slovenija kot podkolonija ne odloča več ne samo o obrambni in zunanji politiki, ampak se ji je iz rok izmuznila celo kultura. Zato je Slovenija danes realno v slabšem položaju kot takrat, ko je obstajala kot »Socialistična republika Slovenija« ali še prej »Dravska banovina«.

Jasno je tudi, da Slovenija kot podkolonija ne odloča več ne samo o obrambni in zunanji politiki, ampak se ji je iz rok izmuznila celo kultura.

Zato je Slovenija danes realno v slabšem položaju kot takrat, ko je obstajala kot »Socialistična republika Slovenija« ali še prej »Dravska banovina«.

Violeta Tomić, kandidatka satirične stranke, ki je volivcem obljubila »legalizacijo korupcije« na volitvah za Evropski parlament, saj ko bo »korupcija legalna, bomo 60 odstotkov manj koruptivni in 50 odstotkov cenejši od konkurence«, je imela prav.

Čeprav prebivalci Slovenije verjamejo, da že 33 let živijo v »samostojni« in neodvisni državi, je videz lahko varljiv - saj se vsako jutro zbudijo v ameriško-evropski podkoloniji.

Mar nismo že zdavnaj slišali »kletve«, da se bo zgodilo prav to?

Seveda smo; Leta 1991, ob odcepitvi od nekdanje Jugoslavije, je Bora Čorba Slovencem zabrusil, da so »dunajski kočijaži«. Zaradi teh besed je moral dolga leta prenašati jezne odzive s »sončne strani Alp«.

»'Oće da se otcepe bečki konjušari. Pa, neka se otcepe, šta će nam, u stvari. 'Oće da se otcepe bečki kočijaši. Pa neka se otcepe, kad nisu naši«, je v začetku devetdesetih zapisal frontman Riblje Čorbe.

Po ironiji usode je danes tudi on prebivalec iste podalpske pokrajine, ki jo je nekoč tako ostro kritiziral v svojih verzih ... Ne glede na to, ni težko ugotoviti, da so bile njegove besede enake besedam Violete Tomić oz. Vesne Godina - ne samo grenka, ampak daljnovidna opozorila.

Za današnjo Slovenijo bi bil velik uspeh, če bi napredovala iz statusa podkolonije, ponosne članice EU, Nata in Varnostnega sveta ZN (kjer je po zaslugi ameriške zvijačnosti zasedla sedež Belorusije, tako da sedaj ZDA svetovno politiko sedaj vodijo tudi z roko »dunajskih kočijažev«) vsaj v status kolonije.

Kajti potem bi vsaj o manj pomembnih zadevah, kot je nastop tujih umetnikov pred slovenskim občinstvom - lahko odločala sama in ne bi bila odvisna od kapric ameriške kolonije Ukrajine.

 

*Svetlana Zaharova bo vendarle nastopila na Festivalu Ljubljana, a brez soplesalcev in z drugačno zasedbo od napovedane. Na naša vprašanje glede prepovedi nastopa nam Festival Ljubljana ni odgovoril.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com