REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Štromarjeva geopolitika

Ta vlada ima dobre cilje in je povsem drugačna od Janševe, razen v ključni točki - pri zunanji politiki. Tu je enaka Janševi. In v tem je problem. Civilna družba bi morala biti sposobna, da na to opozori. A ni. Kot uročena strmi v novega voditelja in mu ploska. Tudi tedaj, ko je v zmoti in rine naprej - po Janševi poti.

Medtem ko evropski politiki dan za dnem nastopajo s pogumnimi govori o tem, kako bomo v Evropski uniji vendarle uspeli preživeti brez ruskega plina, se Evropi že dogaja deindustrializacija, ki bo kontinent spremenila v področje brez omembe vredne industrije in destinacijo, ki bo primerna zgolj za obiskovanje bogatih turistov iz tujine, večinoma Azije, ki si bodo prišli ogledovati, v kako zaostalih razmerah so nekoč živeli prebivalci sveta.

EU bo postala nekakšen safari park za petičneže iz drugih delov sveta, skladišče ostalin in starin, zanimivo za turiste - in nič več.

To je smer, ki so jo za nas izbrali vodilni politiki, ki so nas očitno znova naplahtali.

Poglejmo si samo eno novico, ki je bila v Sloveniji, jasno - spregledana.

Evropske jeklarne, ki izdelujejo nerjaveče jeklo se po vsej Evropi že zapirajo.

Ena od prvih novic na to temo prihaja iz ZDA.

Po poročilih ameriške spletne strani, specializirane za spremljanje cen nafte in drugih strateških virov namreč cene nerjavečega jekla še naprej padajo, hitro pa se zapirajo tudi jeklarne po Evropi.

Ogroženih je okoli tri milijone ton evropske zmogljivosti nerjavnega jekla.

»Medtem cene niklja lebdijo tik nad povprečjem leta 2021 in so avgusta končale pri 21.320 dolarjih za metrsko tono. Zdi se, da oba indeksa kažeta na preveč previden trg, kjer kupci in prodajalci navidezno čakajo, kaj bo storil drug. Ta vrsta 'blagovnega' zastoja ni idealna. MetalMiner je ocenil, da kupci ploščatega valjanega nerjavnega jekla lahko pričakujejo nižje transakcijske cene, ko se pomikamo v jesen,« ocenjujejo opazovalci trga.

Razprodaja je seveda posledica hudih razmer na trgu.

Toda kaj sledi zatem, če se proizvodnja prekine?

V začetku avgusta je belgijski Aperam Mill zaprl svoj obrat v Genku. Kmalu zatem so zmanjšali proizvodnjo v jeklarni Chatelet. Pred kratkim je špansko podjetje Acrinox objavilo, da bo zmanjšalo proizvodnjo.

»Kaj bi se zgodilo, če bi trg nerjavnega jekla nenadoma izgubil milijone ton proizvodnje? Ne bo nam treba dolgo čakati, da izvemo odgovor, ker se to že dogaja. Ob koncu avgusta je prihajalo vedno več poročil, v katerih so evropski proizvajalci nerjavečega jekla morali zmanjšati ali popolnoma ustaviti proizvodnjo. Seveda se Evropa sooča s katastrofalno energetsko krizo. Medtem ko so mnogi ekonomisti še vedno osredotočeni na prihajajočo zimo, je Putinova povračilna prekinitev plina povzročila že veliko škode. Doslej je ogroženih okoli tri milijone ton evropske zmogljivosti nerjavečega jekla. Ker stroški energije naraščajo, si mnoge jeklarne preprosto ne morejo privoščiti, da bi tako rekoč 'držale prižgane peči'.

V začetku avgusta je belgijski Aperam Mill zaprl svoj obrat v Genku. Kmalu zatem so zmanjšali proizvodnjo v jeklarni Chatelet. Pred kratkim je špansko podjetje Acrinox objavilo, da bo zmanjšalo proizvodnjo in prezaposlilo približno 85 % zaposlenih za krajši delovni čas. Očitno je, da so zdaj vse oči uprte v druge velike evropske proizvajalce, od katerih imajo mnogi ravno tako spodbudo, da zmanjšajo proizvodnjo in zbežijo,« ocenjujejo ameriški analitiki.

Povedano preprosto: ne zaradi »Putinovega zapiranja plina«, pač pa zaradi evropskih sankcij proti Rusiji, ki so še ostrejše od ameriških, so nastale takšne težave pri dotoku plina, da bo sedaj ogrožena tudi evropska »težka industrija«.

In ta je še vedno potrebna, kajti samo od uslug ali izdelovanja čipov se ne da preživeti.

Še vedno potrebujemo stroje, orodje in pločevino, tega pa brez jeklarn – ne bo.

Proizvodnja se bo iz Evrope selila tudi v ZDA, ki bodo tako pridobile ogromno, medtem ko bo Evropa deležna padajočega evra in brezposelnosti.

Kaj to pomeni?

To pomeni, preprosto, da »zastonj kosila« za otroke v šolah ne bodo mogla rešiti problemov, ki so pred nami.

To pomeni, da poziv predsednika vlade, da »ne smemo biti utrujeni« in da moramo še naprej na vse mogoče načine pomagati Ukrajini ne vodi proti rešitvi.

Pač pa v gospodarski prepad i propad EU.

EU namreč ni bila zamišljena kot skupnost vse bolj revnih, pač pa skupnost vse bogatejših držav.

Vendar pa vsaka država, kot je nedavno cinično in pravilno ocenil Tucker Carlson potrebuje za preživetje predvsem hrano, vodo in energijo.

Vse ostalo je pomembno, a šele zatem.

Evropska unija nima in brez Rusije še lep čas ne bo imela dovolj energije.

Ta vlada ima seveda dobre cilje in je povsem drugačna od Janševe, razen v ključni točki - pri zunanji politiki. Tu je enaka Janševi. In v tem je problem. Civilna družba bi morala biti sposobna, da na to opozori. A ni. Kot uročena strmi v novega voditelja in mu ploska. Tudi tedaj, ko je v zmoti in rine naprej - po Janševi poti.

To zahteva odgovorno ravnanje, ne pa sprejemanje novih in novih krogov sankcij proti državi, ki EU s to energijo v veliki meri oskrbuje.

Vendar Evropska unija, ki zaradi pragmatizma nikoli ni uvajala sankcij proti ZDA zaradi njenih nepravičnih in zločinskih vojn po svetu v primeru vojne, ki jo je za zavarovanje lastnih nacionalnih interesov sprožila Rusija - ravna popolnoma drugače, nadvse ideološko ter z ukrepi, ki spominjajo na ukrepe iz »totalne vojne« nastopa proti Rusiji.

In prav zato se na tej točki opozicija na čelu z Janezom Janšo vede tako pohlevno do vlade, ko gre za zunanjo politiko.

Zato si Janez Janša na čelu stranke SD želi Tanjo Fajon in jo podpira, ker »boljše ni«.

In zato na področju zunanje politike podpira Roberta Goloba.

Ne zato, ker deluje nadstrankarsko in v skladu z evropskimi vrednotami.

Te so za Janšo španska vas.

Zato, ker Janša dobro ve, da bo ta politika EU in Slovenijo pripeljala v gospodarsko krizo.

V gospodarski krizi pa bosta imela Janša in SDS znova priložnost, da se vrneta na oblast. In morda še pravočasno ustavita vse tiste preiskave, ki so se že začele in bi ju lahko ogrozile v prihodnosti.

In kako se na to odziva slovenska »civilna družba«, tista, ki je dve leti protestirala proti »janšizmu«?

In kako se na to odziva slovenska »civilna družba«, tista, ki je dve leti protestirala proti »janšizmu«?

Benigno.

Prijateljsko do nove oblasti, s katero se rada slika in ji podaja svoje pobude. 

Ta vlada ima seveda dobre cilje in je povsem drugačna od Janševe, razen v ključni točki - pri zunanji politiki. Tu je enaka Janševi. In v tem je problem. 

Civilna družba bi morala biti sposobna, da na to opozori. A ni. Kot uročena strmi v novega voditelja in mu ploska. Tudi tedaj, ko je v zmoti in rine naprej - po Janševi poti.

Medtem ko na Češkem in še kje že protestirajo proti kratkovidni politiki in vojni Evropske unije in zveze NATO proti Rusiji, slovenska civilna družba ploska neonacistom v Ukrajini in kritike zgrešene politike EU in ZDA napada kot »putiniste.«

Lepo je seveda, da se toliko ljudi zavzema za na primer zastonj kosila v šolah. In za draginjske dodatke.

Le da so te pobude nekoliko pobalinske in smešne v primerjavi z nevarnostjo krize, ki je pred nami. Državna malha ni brez dna in tudi Evropska centralna banka ne bo mogla brez posledic v neskončnost reševati krize le tako, da bo ves čas tiskala evre brez pokritja.

Kako se to konča, se nekateri še spomnimo iz časov SFRJ in prvih let ZRJ…

Pobude, kot je na primer prav ta, ki jo sedaj zagovarja institut 8. marec (celo s podporo SDS!) je sicer hvalevredna (in toplo sprejeta tudi pri vodilnih v Golobovi vladi), toda v resnici je bistveno »prekratka«. Kaj nam bodo brezplačna kosila v šolah, če jih otroci ne bodo imeli na voljo – doma? Bodo tudi starši hodili na kosila v šole? Bomo vsi postali - osnovnošolci?

Pobude, kot je na primer prav ta, ki jo sedaj zagovarja institut 8. marec (celo s podporo SDS!) je sicer hvalevredna (in toplo sprejeta tudi pri vodilnih v Golobovi vladi), toda v resnici je bistveno »prekratka«.

Kaj nam bodo brezplačna kosila v šolah, če jih otroci ne bodo imeli na voljo – doma?

Bodo tudi starši hodili na kosila v šole? Bomo vsi postali osnovnošolci?

Kaj nam bodo topli obroki, če bodo šole hladne?

V nekaterih državah že razmišljajo o tridnevnih šolskih tednih, saj ne bodo mogli greti šol vseh sedem dni v tednu.

Kaj nam bodo pomagala brezplačna kosila za otroke in razni »draginjski dodatki«, če bo energetska kriza prinesla inflacijo, dvig cen in pomanjkanje številnih surovin?

Bo odgovor »Ni na zalogi - zmanjkalo, nimamo!« postal stalnica v pogovorih s prodajalci?

In če bo odgovor »Ni na zalogi - zmanjkalo, nimamo!« postal stalnica v pogovorih s prodajalci?

Kaj nam bodo draginjski dodatki in omejena cena elektrike in plina, če bomo soočeni z redukcijami, ker plina – ne bo?

Kaj nam bodo avtomobili, če bo cena bencina zrasla v nebo? 

Poglejte, kako se je odzval nekdo, ki je spremljal spreminjanje cene derivatov ob polnoči v Nemčiji:

To in še huje nas čaka, če bo skupina G7 poskusila Rusiji določiti ceno, po kateri lahko prodaja svojo nafto.

In ni dvoma, da bo skupina G7 to odbito potezo poskusila uveljaviti, kajti na bojiščih v Ukrajini jim slabo kaže.

To je ena redkih potez, ki jih še imajo na zalogi.

Lepo je, da imamo predsednika vlade, ki se spozna na trge električne energije, toda za rešitev problemov Slovenije pod taktirko Evropske unije ne potrebujemo znanje »štromarja«, pač pa tiste, ki se razumejo geopolitiko.

Lepo je, da imamo predsednika vlade, ki se spozna na trge električne energije, toda za rešitev evropskih problemov ne potrebujemo znanje »štromarja«, pač pa tiste, ki se razumejo geopolitiko. Problem, ki ga ima celotna Evropa ni »električen«, je geopolitičen.

Problem, ki ga ima celotna Evropa namreč ni »električen«, pač pa je geopolitičen.

Vzroki za vojno v Ukrajini so bili v EU napačno predstavljeni evropski javnosti, ki je v veliki večini glede pravih vzrokov krize popolnoma zapeljana.

In je še danes nevedna. Zavajana.

Ta nevednost je tako velika, da so ji podlegli celo nekateri najbolj znani intelektualci, da omenimo na primer samo Slavoja Žižka, ki je s podobnimi misleci žalostno pogrnil in postal apologet ameriške vojne v Ukrajini.

Kratkovidni evropski in slovenski politiki ter »analitiki« pa ob tem še naprej, tako kot zadnjič na Blejskem strateškem forumu, stoje in z ovacijami pozdravljajo korumpiranega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, vojnega zločinca in marioneto ZDA in mu ploskajo, ko jih je nagovarjal z lažmi in nagovor končal z vzklikom nacističnega kolaboranta Stepana Bandere: 'Slava Ukrajini!'

Vse to seveda ne vodi naprej, pač pa nazaj.

Proti uničenju evropske industrije, s tem pa proti uničenju življenjskega standarda v EU in Sloveniji.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Slepota Nata
»Bombardan« za zaton Nata
Poraz Rusije, misija nemogoče
Samoobramba: palestinska, ne pa izraelska pravica!
Cena »ukrajinske zmage«: 1700 milijard evrov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke