»Žižek je bedak, korumpiran 'medijski intelektualec'. Spominja me na kolesno 'radkapo', ki konča v prepadu«

Slovenski filozof Slavoj Žižek pogosto preseneti s svojimi stališči in analizami.

Toda vse njegove ocene niso vedno sprejete z nakonjenostjo.

Znani filmski režiser Emir Kusturica, prejemnik - med ostalim - Zlatega leva za najboljši debitantski film na Filmskem festivalu v Benetkah, dveh Zlatih palm v Cannesu ter nominacije za Oscarja za najboljši tujejezični film Ameriške filmske akademije in Srebrnega medveda ter posebne nagrade žirije na Filmskem festivalu v Berlinu je pred kratkim med pogovorom v televizijski oddaji Na kavi z Marijo zelo neposredno povedal svoje mnenje o Žižku.

Žižek je med drugim znan tudi po tem, da podpira številne intervencije zveze NATO po svetu.

It's disturbing how many people are peddling the idea that Nato is a 'defensive alliance'. It *claims* to be defensive. Actually, Nato is a central pillar of the highly lucrative war industries. This may help clarify: https://t.co/SL2MA1ASMh

— Jonathan Cook (@Jonathan_K_Cook) February 26, 2022

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je ob sankcijah proti ZRJ javno okrcal ljubljanske študente zaradi srečanja s srbskimi kolegi, pozneje je podpiral tudi nezakonit napad zveze NATO na isto državo, ob vojni v Ukrajini pa je v Guardianu v avtorskem tekstu stopil na stran režima v Kijevu.

Slovenski filozof je tako podprl »Zahod« in ameriško vojaško industrijo, ter zelo pristransko opisal korenine vojne in podžigal k še večji zahodni podpori režima v Kijevu.

A lemming leading the lemmings: Slavoj Zizek and the collapse of the anti-war left https://t.co/Am7K5QgfBk
Jonathan Cook writes what most journalists are paid *not* to… a brilliant read.

— Warwick Hunt #Revolution #FreeAssange (@WarwickHunt4) August 8, 2022

V intervjuju, ki ga je dal Kusturica pa je beseda tekla o filmu in prav na ta del Žižkovih izjav se je odzval znani srbski režiser.

»Žižek je kritiziral Underground, dejal je da je to največja žalitev za kinematografijo,« je Kusturico med pogovorom spomnila novinarka in tako omenila Žižkovo kritiko znanega filma, ko jo je režiser prekinil: »Ma, Žižek je en bedak. On je kreten. Je 'medijski intelektualec'.«

»Danes obstaja nova ideja 'medijskih intelektualcev'. To so tipi podobni zgodovinarju Frankopanu, ki je napisal zgodovino sveta in mu je bilo dostopno vse, kar je v oxfordskih knjižnicah. Če bi človek bral vsak stavek posebej, bi ga morda vzel resno. Ker pa ima knjiga 500 strani, ima on 500 različnih idej. Tako je tudi z Žižkom.

On me pogosto spominja na tisto 'radkapo' na kolesu avtomobila, ki nekomu med vožnjo odleti s kolesa in se odkotali, zdrsne čez ograjo ob cesti in konča spodaj v prepadu. To je človek, ki najprej nima pojma o filmih. No, danes vsi vedo vse in tako tudi on ve vse. Drugič, on je korumpiran medijski intelektualec. To kar si on misli o Undergroundu, to niti ti bori in bukve, ki nas obkrožajo v tem gozdu, ne jemljejo resno. Posebej pa ne jaz,« je sklenil Emir Kusturica.

Kusturica o Žižeku. pic.twitter.com/hdiqfjw0LQ

— Bodljikava (@Bodljikava) August 10, 2022

Zanimivo je tudi, da je Žižek svoj sloves medijskega intelektualca te dni znova potrdil, tokrat z analiziranjem vprašanja, kje se začne Balkan in kako menda nihče na prostoru Balkana ne želi priznati, da njegova država ali pokrajina spada na Balkan.

Žižkovo izvajanje namreč sloni na domnevi, da prebivalci različnih dežel Balkana zmeraj trdijo, da je Balkan ali južneje ali pa bolj severno od njih.

Pojem Balkana je predvsem v zgodovinopisju res dobil slabšalen prizvok, predvsem zaradi vojn, zaostalosti, težke prehodnosti, nasilja, razdeljenosti in podobnega...

Toda namesto da bi Žižek svojim gledalcem pojasnil korenine teh stereotipov, zakaj je do vsega tega prišlo – razlogi za to pa so tako geografski kot geopolitični in gospodarski – se je iz Balkancev in njihovega menda nerazumnega ravnanja znova, kot pristni slovenski Übermensch – ponorčeval.

Njegovo izvajanje o Balkanu in Balkancih so objavili tudi v srbskih medijih, bralci pa so se posmehovali, češ Žižek znova trosi stereotipe in neresnično prikazuje, kako naj bi na primer v Beogradu vsi trdili, da Beograd in Srbija nista na Balkanu.

In res - pri tej Žižkovi trditvi gre za očiten konstrukt in neresnico.

»Kar zadeva druge balkanske narode, o katerih je Žižak govoril, je tu morda nekaj resnice, kar pa zadeva Srbijo, pa je to debela laž. Gospod Žižek je v svojem nastopu brutalno lagal o našem narodu.

Drugje morda imajo njegove trditve pokritje, v Srbiji pa ne. Za njegovo informacijo: ne samo, da Srbi še kako dobro vedo, 'kaj je Balkan', ampak so se za Balkan tudi borili in to v dveh balkanskih vojnah – prva je prinesla osvoboditev izpod Turkov.

Pri nas, v naši državi, bi res zelo težko našli nekoga, ki ne bi vedel za obe balkanski vojni, zato stališča gospoda Žižka ne potrjuje noben ugleden vir.

Srbi dobro vedo, kaj je Balkan in v imenu našega uredništva priporočamo gospodu Žižku, da prebere knjigo' Imaginarni Balkan' avtorice Marije Todorove, da bi se malo bolje seznanil s to temo«, je s kančkom cinizma Žižka poučil Nportal.

Je pa tako Žižek s tem nastopom žal le potrdil oceno Kusturice, saj se je z navajanjem neresnic znova diskreditiral.

Žižek v 14-minutni razpravi o Balkanu, ki se je pojavila na internetu namreč pove marsikaj, od osebnih seksualnih zgodbic do vicev, vmes pa so še inserti raznih oseb, ki naj bi podkrepile njegove trditve, v resnici pa k razumevanju Balkana ne prispevajo kaj posebnega.

Zelo odbito je tudi vztrajanje Žižka pri prezentaciji otomanskega in celo avstroogrskega imperija kot nadvse multikulturnih in tolerantnih (!) držav.

Filozofirati se res da o marsičem, ko gre za dejstva, pa ima Žižek pogosto resne težave.

Približno enako oceno pa si seveda zaslužijo tudi številne Žižkove analize mednarodnih razmer in mednarodne politike, na katere se slovenski filozof, prav tako spozna - kot zajec na boben.

Kljub temu pa je v Sloveniji tako, da imajo Žižkove pogosto zgrešene ali s poceni politiziranjem prepojene ocene, nabite s stereotipi velik vpliv - tudi na vladne stranke (Žižek je pomemben ideolog Levice, Žižek in Golob pa sta bila pred aprilskimi volitvami tudi gosta Marcela Štefančiča in njegovega 'prepovedanega' Studia City v Mladinskem gledališču).

In tudi na kandidatke in kandidate za naslednjega predsednika države, ki se na Žižka sklicujejo celo pri zunanjepolitičnih vprašanjih.

Na 'radkapo' torej...