Židan: Napačna odločitev Bruslja o teranu lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit v EU

Napačna odločitev Evropske komisije o teranu lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit v EU, je danes v Bruslju poudaril kmetijski minister Dejan Židan ob predstavitvi slovenskih argumentov proti nameri Bruslja, da dodeli Hrvaški omejeno izjemo pri uporabi imena teran, so sporočili z ministrstva v sporočilu za javnost.

Kmetijski ministri EU so danes v Bruslju na zahtevo Slovenije obravnavali vprašanje pristojnosti Evropske komisije pri sprejemanju zakonodaje v obliki delegiranega akta za odobritev izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, konkretno v primeru vina teran.

Slovenski minister je opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca, so še zapisali na ministrstvu za kmetijstvo v sporočilu za javnost.

Slovenija je Svet EU zato pozvala, naj preuči, ali bi komisija s sprejetjem delegiranega akta, torej s terciarnim aktom, posegla v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.

Židan je v razpravi dejal, da morajo biti članice pozorne na način postopanja Evropske komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj.

Slovenija po ministrovih besedah pričakuje od Evropske komisije kot varuhinje pravnega reda EU, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih postopkov, ter da nastopa v odnosu do vsake članice "v dobri veri".

V povezavi z argumentom komisije, da je odobrenih že 53 podobnih izjem, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje, je Židan dejal, da tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla kot v primeru terana.

Bistvena razlika pa je po ministrovih besedah zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj, ne z uporabo delegiranega akta, kot to komisija namerava urediti v primeru terana.

Slovenija meni, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot na primer tokaj ali prošek.

Židan je v razpravi še izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita terana odprto vprašanje.

Poleg tega je slovenski minister danes v Bruslju predstavil značilnosti terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi.

Poudaril je, da je vsebinski in politični vidik predstavil zgolj zato, da bodo druge članice razumele poseben pomen terana za Slovenijo.

Na koncu pa je Židan kolege pozval k premisleku. "Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve," je sklenil.