torek, 14. maj 2024 leto 29 / št. 135
Zgrešene prioritete slovenske vlade: Zaradi rusofobije v boj proti plinskim kotlom, ne pa umazanim trdim gorivom!
Golob v prezgodnjem boju proti plinu - namesto proti premogu... Vir: Posnetek zaslona, X
Manj kot dve leti od napovedi vlade, da zaradi sankcij proti Rusiji Slovenija ne bo imela nobenih resnih težav z energijo smo prišli do trenutka resnice – prepovedi vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe in postopne odprava koncesij za distribucijo zemeljskega plina.
Obe sta vsebinsko sporni, so glede sprememb, ki jih prinaša predlog energetskega zakona, prepričani v Združenju za distribucijo plina.
Med številnimi določili je tudi, da pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bosta več dovoljena, razen če ne bo res nobene druge tehnične možnosti, kar pa bo treba podrobno dokazovati.
To nam je zrihtal vrhuuuuuuuunski menedžer…
— Janez Novak (@JanezNovakSLO) December 11, 2023
Združenje moti selektivno omejevanje rabe plina, ki bi veljalo zgolj za uporabo v gospodinjstvih, ne pa za nove plinske elektrarne ali kogeneracije.
Vlada svojo prepoved vgrajevanja plinskih kotlov utemeljuje s klimatskimi spremembami in onesnaževanjem, spravlja pa se na enega od najbolj čistih virov energije in zanemarja največjega onesnaževalca Slovenije.
Težavo vidijo tudi v odsotnosti dostopnih nadomestnih virov.
Hkrati ima zemeljski plin najnižji ogljični odtis med fosilnimi gorivi, veliko pa pripomore tudi h kakovosti zraka. Gospodinjski odjemalci plina so v 2021 povzročili manj kot dva odstotka izpustov toplogrednih plinov.
Ob tem je dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri ljubljanski Pravni fakulteti ocenil, da so predvideni posegi v več vidikih neskladni z ustavo oz. ne izpolnijo testa sorazmernosti.
Alternativa - toplotne črpalke in elektrika - so še vedno zelo drage, predvsem pa neuporabne za prehod velikega števila uporabnikov, ker ni dovolj elektrike.
To ugotavlja tudi Observer v Združenem kraljestvu.
In the UK, Heat pumps cost more than gas boilers.
— Tony Weston (@tonywestonuk) December 26, 2023
Cost more to buy, cost more to run.
Since one persons decision to move to heatpump, or not, will do nothing at all for the climate, its best if they choose to go for lower cost.
These are the reasons.https://t.co/CwQztlNZQs
Toda to ni edini problem spornega predloga vlade.
Tudi nekatere druge države v Evropi ali ZDA so sicer sprejele podobne ukrepe, vendar podatki kažejo, da se nahajajo v precej drugačnem položaju od Slovenije.
Nekatere ameriške zvezne države in mesta so na primer uvedle ali predlagale prepoved plinskih kotlov v novih stavbah kot del svojih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in doseganje ciljev neto ničelne vrednosti.
Zahvalite se slovenski vladi, kateri plačujete dajatve.
— arnika (@nimivseeno) November 16, 2023
Prodajna cena zemeljskega plina vključuje ceno zemeljskega plina, okoljsko dajatev, trošarino, dodatek za povečanje energetske učinkovitosti in DDV.
Vendar pa so nekatere druge države hkrati sprejele zakone, ki omejujejo možnost mest, da prepovejo priključke za plin. Ameriška praksa zato ni uniformna.
Ne glede na to so nekatere države v Evropi sprejele ali napovedale omejitve tudi pri gretju na plin in plinsko olje.
Očitno se jim zdi 10% rast cen čisto zanemarljiva. Ko je cena plina na nekaj letnem dnu https://t.co/SqBH9mWUqS
— Peter (@PeterLju) December 27, 2023
Evropske države, ki so sprejele ali predlagale prepoved plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah so naslednje:
• Nemčija: Država bo z letom 2026 odpravila kotle na kurilno olje v novih in obstoječih stavbah.
• Irska: Država od leta 2023 prepoveduje kotle na olje in plin v novih stavbah in leta 2025 v obstoječih.
• Slovaška: Država načrtuje tudi prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na gorivo in olje.
• Francija: Država razmišlja o prepovedi plinskih kotlov v novih stavbah od leta 2023 in v obstoječih od leta 2028.
• Nizozemska: Cilj države je postopna opustitev plinskih kotlov v vseh stavbah do leta 2050.
[ANALIZA] Evropa je zamenjala zemeljski plin iz Rusije po plinovodih za dražji utekočinjeni plin. Zaloge plina v EU in Angliji so novembra dosegle rekordno 99,6-odstotno zasedenost.
— Bloomberg Adria Slovenija (@BloombergAdrSLO) December 8, 2023
Podrobneje https://t.co/lRhoDGwXwq pic.twitter.com/CRMwuNgR23
Toda poglejmo sedaj na razpredelnico, ki kaže, iz katerih virov se te posamezne države, ki se odrekajo plinskim kotlom »toplotno napajajo« oziroma grejejo.
V Sloveniji se je z lesnimi gorivi še pred sankcijami Rusiji grelo 36 odstotkov gospodinjstev, z elektriko 29 odstotkov, z zemeljskim plinom 10 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem 10 odstotkov, z daljinskim ogrevanjem 7 odstotkov, z okoljsko toploto (izkoriščeno s toplotnimi črpalkami) 4 odstotke in z utekočinjenim naftnim plinom 2 odstotka ter sončno energijo – en odstotek gospodinjstev.
Obenem pa so toplotne črpalke, kljub učinkovitosti zelo glasne, neprimerne za gosto naseljene predele mest, drage in porabljajo elektriko, ki je za množičen prehod na črpalke - ni.
Still an unresolved issue
— UK Noise Association (@cutnoise) December 23, 2023
‘The noise of the heat pump is horrendous: imagine an estate with 1,000 blasting away’
The Government wants us to swap our gas boilers for the sake of our environment, but little thought is being given to the sound of progress
https://t.co/JqIaS5sEUq
Hkrati pa so po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) izpusti CO2 pri proizvodnji električne in toplotne energije z gorivi v Sloveniji leta 2020 naslednji:
- Premog: 3,6 milijona ton, 49,8 %
- Nafta: 0,1 milijona ton, 1,4 %
- Plin: 0,7 milijona ton, 9,7 %
- Biogoriva in odpadki: 0,1 milijona ton, 1,4 %
- Drugo: 2,6 milijona ton, 37,7 %
Gospodinjstva v Sloveniji so ob tem prispevala, kot je bilo že opozorjeno, le 2 odstotka izpustov (od 9,7 odstotka, ostalo je večinoma porabila industrija) zaradi ogrevanja s plinom.
Vlada želi zmanjšati domnevno »odvisnost« Slovenije od ruskega plina, čeprav je ta »odvisnost« že danes minimalna, okoli 10 odstotna, plin kot energent pa ima veliko prednosti pred nekaterimi drugimi viri energije!
Na podlagi teh podatkov lahko vidimo, da je premog vir, ki proizvede največ ogljičnega odtisa, sledijo pa mu drugi viri, ki vključujejo jedrsko, vodno, vetrno, sončno in geotermalno energijo.
Plin, nafta ter biogoriva in odpadki so viri, ki proizvajajo manjši ogljični odtis.
Toda slovenska vlada se je odločila začeti z bojem za okoljske spremembe – prav pri plinu!
Kitajska bo kupovala zemeljski plin od Katarja tudi po letu 2050.
— Drago Babic (@drago_babic) November 4, 2023
Evropa ne.
Kdo je pametnejši? https://t.co/yF9BkiJYHi
To jasno kaže, da ima slovenska vlada v ospredju predvsem »politično« računico.
Želi zmanjšati domnevno »odvisnost« Slovenije od ruskega plina, čeprav je ta »odvisnost« že danes minimalna, okoli 10 odstotna, plin kot energent pa ima veliko prednosti pred nekaterimi drugimi viri energije!
Istočasno ne slovenski in ne evropski trg za Rusijo nista tako ključna, kot se je verjelo še nedavno. Rusija veliko lažje shaja brez evropskega trga, kot Evropa brez ruskega plina.
To kažejo podatki o tem, kako se tovarne v Evropi zapirajo in selijo v tujino, prav zato, ker v EU ni več poceni energije.
ne vem, v katerem hebenem vzporednem vesolju ta oseba živi, ampak v našem je ruski BDP svinjsko zrasel, naš pa je vsak dan bolj v k**cu. https://t.co/2loTq0XeJX
— Vilma Nepovem (@NepovemVilma) February 5, 2023
Ruski BDP pa medtem brez težav raste, v državi pa manjka še okoli pet milijonov delavcev…
Istočasno ne slovenski in ne evropski trg za Rusijo nista tako ključna, kot se je verjelo še nedavno. Rusija veliko lažje shaja brez evropskega trga, kot Evropa brez ruskega plina.
Plin, predvsem cenejši ruski bi lahko bil odličen energent za Evropo za zmanjšanje izpustov v obdobju, ko države šele povečujejo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.
Dolgoročno bi tudi plina v Sloveniji seveda lahko porabili manj.
A ne skoraj takoj, kot to zapoveduje slovenska vlada!
In ko bo konec vojne bomo morali vsi spet nazaj na plin. Plina je ogromno, je čist in bo poceni. Edina ekonomsko in ekološko logična energija poleg vode in nuklearke.
— Bojan Kastelec (@BojanKastelec) December 12, 2023
Toda ne, slovenska vlada je napovedala vojno najbolj čistemu viru med vsemi fosilnimi viri energije že zdaj, takoj, še predno ima Slovenija na razpolago dovolj obnovljivih virov energije.
Da se v Sloveniji več kot tretjina gospodinjstev (36 odstotkov!) ogreva z umazanimi trdimi gorivi - pa vlado očitno nič ne moti!
Še bolj šokantno pa je spoznanje, da vlada ravna tako kljub temu, da se Slovenija nahaja v povsem drugačnem položaju od drugih držav, ki so prav tako začele zmanjševati porabo zemeljskega plina.
Kot kažejo podatki, v teh državah za ogrevanje porabijo bistveno manj trdih goriv kot Slovenija.
"ki je seznanjen s politično rabo energije", je preds ZDA Joe Biden 7. feb 2022 v WH gostil nemškega kanclerja Olafa Scholza, že dal ukaz ekipi pod vodstvom Cie na Norveškem, da najde način za uničenje plinovoda Severni tok 2, napeljave za utekočinjen zemeljski plin iz Rusije v
— cebelica (@cebelica4) December 23, 2023
Prioriteta bi v Sloveniji zato moralo biti zmanjševanje kurjenje premoga in lesa, ne pa plina!
V Nemčiji je takih umazanih kotlov le za 13,5 odstotka gospodinjstev, na Irskem 2 odstotka, na Slovaškem 9 odstotkov, v Franciji 5 odstotkov, na Nizozemskem 1 odstotek.
V Sloveniji pa – vrtoglavih 36 odstotkov.
Tako zavajanje bi moralo biti kaznivo: "Kot alternativo plinskim kotlom vidi predvsem toplotne črpalke, ki jih lahko na primer poganjajo sončne elektrarne velikih moči na bregovih in na vodi akumulacijskih jezer za hidroelektrarne."https://t.co/UNw0WgkJcc
— Tone Martinjak (@ToneMartinjak) December 18, 2023
V Sloveniji vlada »preskakuje« to najbolj umazano stopničko in želi kar takoj odpraviti uporabo plina, čeprav pred tem ni zmanjšala uporabe veliko bolj umazanih trdih goriv, tako kot druge države, po katerih se zgleduje.
V drugih državah, ki omejujejo uporabo plina so torej že bistveno zmanjšali uporabo trdih goriv.
V Sloveniji, ki jim sledi, pa vlada »preskakuje« to najbolj umazano stopničko in želi kar takoj odpraviti uporabo plina, čeprav pred tem ni zmanjšala uporabe veliko bolj umazanih trdih goriv, tako kot druge države, po katerih se zgleduje.
Slovenska vlada tako ravna prav obratno kot so ravnale druge države v EU, ki sedaj omejujejo ali želijo omejiti uporabo plina.
Poceni elektrike ni več. EU slekla hlače pred ZDA in se odrekla poceni plina na katerega je vezana cena elektrike. Generacija neumnih EU politikov.
— Jože Zupančič (@JoeZupani3) December 13, 2023
S tem »preskakovanjem« ene faze razvoja pa Slovenija ne bo nujno zmanjšala slovenske »odvisnosti« od plina, pač pa bo, če ne bo dovolj poceni elektrike – in ta se le draži! – kvečjemu le še vplivala na povečano potrošnjo trdih goriv.
V zadnjem času se povečuje povpraševanje po ogrevalnih sistemih na lesno biomaso. Obstajajo enostavne rešitve, s katerimi je možno strošek ogrevanja v primerjavi z zemeljskim plinom znižati tudi do 50 odstotkov.https://t.co/4McHYBLM8Q
— Dnevnik (@Dnevnik_si) September 10, 2022
S tem se bo Slovenija le še odmaknila od ciljev »zelenega prehoda.«
In to počne vlada, ki jo vodi predsednik, ki naj bi bil celo nekakšen »strokovnjak« za okoljsko in energetsko problematiko!
Smešno in tragično hkrati.
— Boštjan Perne (@bostjanperne) December 29, 2023
Povedano preprosto, tako kot Nemčija, ki je že odstranjevala vetrne elektrarne, da bi lahko razširila rudnike premoga (tvit spodaj) tudi Golobova vlada zaradi slepega sledenja nemški politiki rine v napačno smer in zaradi protiruske histerije in rusofobije omejuje uporabo čistejšega plina, pozablja pa na veliko bolj umazan premog in les ter trda goriva, ki najbolj onesnažujejo Slovenijo.
Anstatt die alten #Windenergieanlagen zu repowern lässt die @RWE_AG sie lieber abreißen, um Material für die ökologisch nachteilige vollständige Verfüllung des östlichen Restlochs des Tagebaus #Garzweiler zu gewinnen. Das ist der #Kohleausstieg "made in #NRW". pic.twitter.com/Ncwhy3jCZQ
— BUND NRW e.V. (@bund_nrw) August 28, 2023
Še več, Nemčija je v letu 2022 celo povečala uvoz premoga iz Rusije, celotna EU pa ga je leta 2022 nakopala in porabila več kot prej.
Proizvodnja in poraba premoga v EU se je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v letu 2022 povečala, in sicer je bilo nakopanih 349 milijonov ton (za 5 odstotkov več v primerjavi z letom prej) in porabljenih 454 milijonov ton (za 2 odstotka več).
Slovenska poraba premoga je bila leta 2021 še 3,488,000 ton in je v zadnjih letih počasi padala, vendar zelo počasi, politika sedanje slovenske vlade pa zagotavlja, da se bo to dogajalo - še počasneje.
Izstop iz premoga, ki je celo nekakšna strategija Slovenije, pa bo tudi zaradi Golobovega prezgodnjega boja proti plinu še naprej mrtva črka na papirju.
