REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zgrešene prioritete slovenske vlade: Zaradi rusofobije v boj proti plinskim kotlom, ne pa umazanim trdim gorivom!

Zgrešene prioritete slovenske vlade: Zaradi rusofobije v boj proti plinskim kotlom, ne pa umazanim trdim gorivom!Golob v prezgodnjem boju proti plinu - namesto proti premogu... Vir: Posnetek zaslona, X

Manj kot dve leti od napovedi vlade, da zaradi sankcij proti Rusiji Slovenija ne bo imela nobenih resnih težav z energijo smo prišli do trenutka resnice – prepovedi vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe in postopne odprava koncesij za distribucijo zemeljskega plina.

Obe sta vsebinsko sporni, so glede sprememb, ki jih prinaša predlog energetskega zakona, prepričani v Združenju za distribucijo plina.

Med številnimi določili je tudi, da pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bosta več dovoljena, razen če ne bo res nobene druge tehnične možnosti, kar pa bo treba podrobno dokazovati.

Združenje moti selektivno omejevanje rabe plina, ki bi veljalo zgolj za uporabo v gospodinjstvih, ne pa za nove plinske elektrarne ali kogeneracije.

Vlada svojo prepoved vgrajevanja plinskih kotlov utemeljuje s klimatskimi spremembami in onesnaževanjem, spravlja pa se na enega od najbolj čistih virov energije in zanemarja največjega onesnaževalca Slovenije.

Težavo vidijo tudi v odsotnosti dostopnih nadomestnih virov.

Hkrati ima zemeljski plin najnižji ogljični odtis med fosilnimi gorivi, veliko pa pripomore tudi h kakovosti zraka. Gospodinjski odjemalci plina so v 2021 povzročili manj kot dva odstotka izpustov toplogrednih plinov.

Ob tem je dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri ljubljanski Pravni fakulteti ocenil, da so predvideni posegi v več vidikih neskladni z ustavo oz. ne izpolnijo testa sorazmernosti.

Alternativa - toplotne črpalke in elektrika - so še vedno zelo drage, predvsem pa neuporabne za prehod velikega števila uporabnikov, ker ni dovolj elektrike.

To ugotavlja tudi Observer v Združenem kraljestvu.

Toda to ni edini problem spornega predloga vlade.

Tudi nekatere druge države v Evropi ali ZDA so sicer sprejele podobne ukrepe, vendar podatki kažejo, da se nahajajo v precej drugačnem položaju od Slovenije.

Nekatere ameriške zvezne države in mesta so na  primer uvedle ali predlagale prepoved plinskih kotlov v novih stavbah kot del svojih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in doseganje ciljev neto ničelne vrednosti.

Vendar pa so nekatere druge države hkrati sprejele zakone, ki omejujejo možnost mest, da prepovejo priključke za plin. Ameriška praksa zato ni uniformna.

Ne glede na to so nekatere države v Evropi sprejele ali napovedale omejitve tudi pri gretju na plin in plinsko olje.

Evropske države, ki so sprejele ali predlagale prepoved plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah so naslednje:

• Nemčija: Država bo z letom 2026 odpravila kotle na kurilno olje v novih in obstoječih stavbah.

• Irska: Država od leta 2023 prepoveduje kotle na olje in plin v novih stavbah in leta 2025 v obstoječih.

• Slovaška: Država načrtuje tudi prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na gorivo in olje.

• Francija: Država razmišlja o prepovedi plinskih kotlov v novih stavbah od leta 2023 in v obstoječih od leta 2028.

• Nizozemska: Cilj države je postopna opustitev plinskih kotlov v vseh stavbah do leta 2050.

Toda poglejmo sedaj na razpredelnico, ki kaže, iz katerih virov se te posamezne države, ki se odrekajo plinskim kotlom »toplotno napajajo« oziroma grejejo.

Goriva - ogrevanje
Viri ogrevanja v državah, ki opuščajo plin, in Sloveniji. Viri: www.ourworldindata, www.surs.si

V Sloveniji se je z lesnimi gorivi še pred sankcijami Rusiji grelo 36 odstotkov gospodinjstev, z elektriko 29 odstotkov, z zemeljskim plinom 10 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem 10 odstotkov, z daljinskim ogrevanjem 7 odstotkov, z okoljsko toploto (izkoriščeno s toplotnimi črpalkami) 4 odstotke in z utekočinjenim naftnim plinom 2 odstotka ter sončno energijo – en odstotek gospodinjstev.

Obenem pa so toplotne črpalke, kljub učinkovitosti zelo glasne, neprimerne za gosto naseljene predele mest, drage in porabljajo elektriko, ki je za množičen prehod na črpalke - ni.

Hkrati pa so po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) izpusti CO2 pri proizvodnji električne in toplotne energije z gorivi v Sloveniji leta 2020 naslednji:

- Premog: 3,6 milijona ton, 49,8 %

- Nafta: 0,1 milijona ton, 1,4 %

- Plin: 0,7 milijona ton, 9,7 %

- Biogoriva in odpadki: 0,1 milijona ton, 1,4 %

- Drugo: 2,6 milijona ton, 37,7 %

Gospodinjstva v Sloveniji so ob tem prispevala, kot je bilo že opozorjeno, le 2 odstotka izpustov (od 9,7 odstotka, ostalo je večinoma porabila industrija) zaradi ogrevanja s plinom.

Vlada želi zmanjšati domnevno »odvisnost« Slovenije od ruskega plina, čeprav je ta »odvisnost« že danes minimalna, okoli 10 odstotna, plin kot energent pa ima veliko prednosti pred nekaterimi drugimi viri energije!

Na podlagi teh podatkov lahko vidimo, da je premog vir, ki proizvede največ ogljičnega odtisa, sledijo pa mu drugi viri, ki vključujejo jedrsko, vodno, vetrno, sončno in geotermalno energijo.

Plin, nafta ter biogoriva in odpadki so viri, ki proizvajajo manjši ogljični odtis.

Toda slovenska vlada se je odločila začeti z bojem za okoljske spremembe – prav pri plinu!

To jasno kaže, da ima slovenska vlada v ospredju predvsem »politično« računico.

Želi zmanjšati domnevno »odvisnost« Slovenije od ruskega plina, čeprav je ta »odvisnost« že danes minimalna, okoli 10 odstotna, plin kot energent pa ima veliko prednosti pred nekaterimi drugimi viri energije!

Bo cena plina izničila državne pomoči?
Tovarne v Evropi se zapirajo in selijo v tujino, prav zato, ker v EU ni več poceni energije. Ruski BDP pa medtem brez težav raste, v državi pa manjka še okoli pet milijonov delavcev… Vir: Posnetek zaslona, X

Istočasno ne slovenski in ne evropski trg za Rusijo nista tako ključna, kot se je verjelo še nedavno. Rusija veliko lažje shaja brez evropskega trga, kot Evropa brez ruskega plina.

To kažejo podatki o tem, kako se tovarne v Evropi zapirajo in selijo v tujino, prav zato, ker v EU ni več poceni energije.

Ruski BDP pa medtem brez težav raste, v državi pa manjka še okoli pet milijonov delavcev…

Istočasno ne slovenski in ne evropski trg za Rusijo nista tako ključna, kot se je verjelo še nedavno. Rusija veliko lažje shaja brez evropskega trga, kot Evropa brez ruskega plina.

Plin, predvsem cenejši ruski bi lahko bil odličen energent za Evropo za zmanjšanje izpustov v obdobju, ko države šele povečujejo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.

Dolgoročno bi tudi plina v Sloveniji seveda lahko porabili manj.

A ne skoraj takoj, kot to zapoveduje slovenska vlada!

Toda ne, slovenska vlada je napovedala vojno najbolj čistemu viru med vsemi fosilnimi viri energije že zdaj, takoj, še predno ima Slovenija na razpolago dovolj obnovljivih virov energije.

Da se v Sloveniji več kot tretjina gospodinjstev (36 odstotkov!) ogreva z umazanimi trdimi gorivi - pa vlado očitno nič ne moti!

Še bolj šokantno pa je spoznanje, da vlada ravna tako kljub temu, da se Slovenija nahaja v povsem drugačnem položaju od drugih držav, ki so prav tako začele zmanjševati porabo zemeljskega plina.

Onesnaževanje s premogom - kot v primeru TEŠ 6 - postaja popolnoma nesprejemljivo za svet
Tako kot Nemčija, ki je že odstranjevala vetrne elektrarne, da bi lahko razširila rudnike premoga tudi Golobova vlada zaradi slepega sledenja nemški politiki rine v napačno smer in zaradi protiruske histerije in rusofobije omejuje uporabo čistejšega plina, pozablja pa na veliko bolj umazan premog in les ter trda goriva, ki najbolj onesnažujejo Slovenijo. Vir: Posnetek zaslona, X

Kot kažejo podatki, v teh državah za ogrevanje porabijo bistveno manj trdih goriv kot Slovenija.

Prioriteta bi v Sloveniji zato moralo biti zmanjševanje kurjenje premoga in lesa, ne pa plina!

V Nemčiji je takih umazanih kotlov le za 13,5 odstotka gospodinjstev, na Irskem 2 odstotka, na Slovaškem 9 odstotkov, v Franciji 5 odstotkov, na Nizozemskem 1 odstotek.

V Sloveniji pa – vrtoglavih 36 odstotkov.

V Sloveniji vlada »preskakuje« to najbolj umazano stopničko in želi kar takoj odpraviti uporabo plina, čeprav pred tem ni zmanjšala uporabe veliko bolj umazanih trdih goriv, tako kot druge države, po katerih se zgleduje.

V drugih državah, ki omejujejo uporabo plina so torej že bistveno zmanjšali uporabo trdih goriv.

V Sloveniji, ki jim sledi, pa vlada »preskakuje« to najbolj umazano stopničko in želi kar takoj odpraviti uporabo plina, čeprav pred tem ni zmanjšala uporabe veliko bolj umazanih trdih goriv, tako kot druge države, po katerih se zgleduje.

Slovenska vlada tako ravna prav obratno kot so ravnale druge države v EU, ki sedaj omejujejo ali želijo omejiti uporabo plina.

S tem »preskakovanjem« ene faze razvoja pa Slovenija ne bo nujno zmanjšala slovenske »odvisnosti« od plina, pač pa bo, če ne bo dovolj poceni elektrike – in ta se le draži! – kvečjemu le še vplivala na povečano potrošnjo trdih goriv.

S tem se bo Slovenija le še odmaknila od ciljev »zelenega prehoda.«

In to počne vlada, ki jo vodi predsednik, ki naj bi bil celo nekakšen »strokovnjak« za okoljsko in energetsko problematiko!

Smešno in tragično hkrati.

Povedano preprosto, tako kot Nemčija, ki je že odstranjevala vetrne elektrarne, da bi lahko razširila rudnike premoga (tvit spodaj) tudi Golobova vlada zaradi slepega sledenja nemški politiki rine v napačno smer in zaradi protiruske histerije in rusofobije omejuje uporabo čistejšega plina, pozablja pa na veliko bolj umazan premog in les ter trda goriva, ki najbolj onesnažujejo Slovenijo.

Še več, Nemčija je v letu 2022 celo povečala uvoz premoga iz Rusije, celotna EU pa ga je leta 2022 nakopala in porabila več kot prej.

Proizvodnja in poraba premoga v EU se je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v letu 2022 povečala, in sicer je bilo nakopanih 349 milijonov ton (za 5 odstotkov več v primerjavi z letom prej) in porabljenih 454 milijonov ton (za 2 odstotka več).

Golob v prezgodnjem boju proti plinu - namestu proti premogu...
Golob v prezgodnjem boju proti plinu - namesto proti premogu... Vir: Posnetek zaslona, X

Slovenska poraba premoga je bila leta 2021 še 3,488,000 ton in je v zadnjih letih počasi padala, vendar zelo počasi, politika sedanje slovenske vlade pa zagotavlja, da se bo to dogajalo - še počasneje.

Izstop iz premoga, ki je celo nekakšna strategija Slovenije, pa bo tudi zaradi Golobovega prezgodnjega boja proti plinu še naprej mrtva črka na papirju.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke