Zdi se, da je vode v Sloveniji nenadoma preveč, v resnici pa vsej Evropi še bolj kot poplave grozijo - suše!

Sredi poplav, ki jih je doživela Slovenija se zdi, kakor da je preveč vode trenutno edini resen problem države.

Toda raziskave in podatki kažejo drugače.

Slovenija se nahaja na območju, ki jim sledijo največje težave zaradi pomanjkanja pitne vode.

Kaj pa pitna voda? Prekuhavanje ali ne? Na občinski strani je že 4. dan priporočilo o prekuhavanju ? VElja ali ne?

— Tecumseh (@IndijancTecumse) August 8, 2023

Letošnje velike padavine sredi poletja so bolj izjema kot pravilo.

Ne smemo pozabiti, da so se spomladi sicer po vsej Evropi začele suše, zaradi katerih je pričelo zmanjkovati vode.

Znanstveniki opozarjajo, da se v Evropi bitka za pitno vodo šele začenja.

Podatki so več kot alarmantni.

V Evropi imamo ekstremno sušo že vse od leta 2018 in razmere se še zaostrujejo. Tudi do te mere, da nekatere vasi na zahodu Francije nimajo več pitne vode iz pipe.

Še bolj suha kot lani je letos tudi ena največjih rek v naši bližini, italijanska reka Pad, ki napaja tako Italijo kot Evropo.

Earth is on the brink of a global water crisis, a new #UNESCO report has warned : "Vampiric Overconsumption" Water Use Leading To Imminent Global Crisis, #UN Warns https://t.co/A0B7LZp9io pic.twitter.com/oN3kgZxdBD

— War in Ukraine (@EUFreeCitizen) March 22, 2023

V Kataloniji se rapidno suši ogromno vodno zajetje, ki s pitno vodo oskrbuje na milijone ljudi, tudi Barcelono, že več kot pol stoletja.

A letos je nivo vodne gladine padel že na vsega osem odstotkov, kar je 55-odstotni upad v primerjavi z lanskim letom.

Za Slovenijo sušne razmere kaže tudi sušomer, ki pa je bil lani poleti tudi pri nas videti precej drugače, kot je videti danes.

V Vipavski dolini, ki je nekoč hotela postati slovenski vrt, so v začetku julija lahko le nemočno opazovali, kako je ekstremna suša uničevala pridelek za pridelkom.

Marca je posebno poročilo na svetovni dan voda objavil Unesco v imenu UN-Water. Razkriva, da se med dvema in tremi milijardami ljudi sooča s pomanjkanjem vode vsaj en mesec na leto.

To predstavlja resno tveganje za preživetje ljudi, tako zaradi prehranske varnosti kot dostopa do električne energije.

Avtorji pravijo, da je pomanjkanje vode posledica kombinacije dveh ključnih dejavnikov - lokalnega vpliva fizičnega vodnega stresa, skupaj s pospeševanjem in širjenjem onesnaževanja sladke vode.

Združeni narodi so si do leta 2030 zadali 17 velikopoteznih ciljev trajnostnega razvoja, med katerimi je pod točko šest tudi »splošen in pravičen dostop do varne in cenovno dostopne pitne vode za vse.«

Danes še zmeraj vsak deseti človek nima dostopa do pitne vode, kažejo podatki humanitarne organizacije World Vision iz leta 2020.

Prognoze pa kažejo, da se Slovenija skupaj z vso Evropo nahaja v področju, kjer lahko pričakujemo veliko pomanjkanje pitne vode.